Gašperšič je pojasnil, da na odseku od Velenja do Slovenj Gradca ni nobenih ovir, zato so tu še vedno izvedljivi roki za gradnjo po zastavljenem protokolu, torej bi s prvimi deli lahko začeli konec leta 2019.

Več težav pa je na spodnjem delu trase od avtocestnega križa do Velenja, kjer še vedno obstajajo tveganja zaradi pobude in zahteve za presojo ustavnosti državnega prostorskega načrta. Minister si želi, da bi ustavno sodišče obe čim prej obravnavalo ali pa bi skupaj s svetom regije dosegli dogovor s civilnimi pobudami in občinami, da ju morda vendarle umaknejo.

Na vprašanje, ali je z obiskom uspel pomiriti Korošce, je še enkrat odvrnil, da je prišel zato, da se pogovorijo in vidijo, kako stvari stojijo ter kakšne aktivnosti potekajo, predvsem pa si želi, da bi utrdili medsebojno zaupanje pri sodelovanju glede tega prepotrebnega infrastrukturnega projekta. Ni izključil niti možnosti, da bi zaradi težav pri dogovarjanju glede trase spodnjega dela ceste to pomenilo večjo pozornost in hitrejšo realizacijo zgornjega dela osi.

Ustavne sodnike bo pozval še svet koroške regije
Čeprav je njegovo ministrstvo pozvalo ustavno sodišče k čim hitrejšemu odločanju, do zdaj posebnega odziva ustavnega sodišča niso prejeli. Zato so se dogovorili, da ustavne sodnike pozove še svet koroške regije. Slednji bo skušal prepričati tudi občine, ki so zahtevale ustavno presojo, da si morda le premislijo.

"Ko je nad nami ustavna presoja enega odseka, ne more biti takega zadovoljstva, kot bi lahko bilo, če bi se celotna trasa že projektirala in bi se gradnja kmalu začela. Vpliv enega na drug odsek je zelo pomemben, seveda pa nam gre za celotno traso od Holmca, preko Slovenj Gradca in Velenja do avtocestnega križa," je bil jasen prevaljski župan Matic Tasič, ki zahteva, da naj zgornji odsek ne bo talec spodnjega in se čim prej nemoteno zgradi.

Gospodarstveniki: Odlašanje z izgradnjo je nedopustno
Mladinska iniciativa za 3. razvojno os je ta teden opozorila, da časovnica iz protokola za izgradnjo, pred časom podpisana med ministrstvom in svetoma obeh regij, ni več realna, vzrok za to pa sta prav vloženi pobuda in zahteva za ustavno presojo nekaterih občin in civilnih iniciativ iz Savinjske doline, ki so po njihovem prepričanju delno tudi politično motivirane.

Koordinator iniciative Aljaž Verhovnik tudi po sestanku veliko razlogov za zadovoljstvo ni imel. Kot je spomnil, je bil državni prostorski načrt za traso med Velenjem in Slovenj Gradcem sprejet že leta 2013.

"Po petih letih bi pričakoval, da bo odsek že davno zgrajen, pa je bila prejšnji mesec zgolj oddana pogodba za projektiranje odseka. Optimistični smo še vedno, a rokov si ne upamo več napovedovati," je dejal Verhovnik.

Da je odlašanje z izgradnjo severnega kraka 3. razvojne osi nedopustno, sta v torek opozorili tudi območni gospodarski zbornici Koroške in Savinjsko-šaleške regije. V skupnem pismu sta apelirali na zavedanje o pomenu gospodarstva obeh regij za razvoj celotne Slovenije, pri čemer je sodobna cestna infrastruktura razvojni imperativ.