V gibanju, ki ga v javnosti bolj ali manj zastopa le Branko Štrucl, okoljsko ministrico Ireno Majcen in direktorja Urada za varno hrano Janeza Posedija sprašujejo, kdo jima daje pravico, da ogrožata zdravje ljudi, živali in rastlin, s tem ko ne naredita nič za sprejetje nujnih ukrepov, da bi ta okoljski problem rešili.

Štrucl pravi, da so trdno prepričani, da je več deset hektarjev kmetijske zemlje tako onesnažene, da je njena emisijska vrednost kritično presežena. To so po njegovem mnenju pokazale zadnje raziskave na majhni njivi, ki je bila posuta s kurilniškimi nevarnimi odpadki.

Ministrstvo ne bo opravilo novih analiz
Majcnova je že povedala, da novih analiz ne bodo opravili, jo pa nove pobude civilne iniciative žalostijo, ker so za opravljeno delo izbrali akreditiran laboratorij, ki je sam opravil vzorčenje in analize, in to na področjih, ki jih je predlagala civilna iniciativa.

Ministrica za okolje je tudi opozorila, da so gibanju že ob odvzemu vzorcev ponudili del vzorca, ki bi ga na lastno željo in tudi stroške poslali v analizo drugim, morda tudi tujim laboratorijem, a so to zavrnili.

"Že ob predstavitvi rezultatov smo jasno povedali, da je poljsko podjetje Environ izvajalo analize znotraj kompleksa Cinkarne Celje, naročnik in plačnik analiz pa je bila Cinkarna, ne ministrstvo. Drugačen je bil tudi namen analiz," so še pojasnili na ministrstvu in ponovili ugotovitve analize, da so tla v Kidričevem le točkovno onesnažena, zato ne morejo govoriti o širšem onesnaženju.

Napoved pritožb v Bruslju
Odgovor Gibanja za Kidričevo ni prepričal, zato je Štrucl že napovedal, da se bodo obrnili na evropska komisarja za okolje ter za zdravje in varnost hrane, pa tudi na Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), ki z inšpekcijskimi pregledi ugotavlja onesnaženost na kraju samem.

"Imajo kaj videti. Poleg deponije šestih milijonov ton rdečega blata na dveh deponijah okoli tri milijone ton pepela, okrog 40.000 ton odpadnih gum, 20 in več zapuščenih gramoznic, kjer je več kot 150.000 kubičnih metrov odpadnega strupa, da o Talumu, ki ima na svojem ozemlju Center nevarnih odpadkov, družbo Silkem, asfaltno bazo, niti ne izgubljamo besed," pravi Štrucl, ki je prepričan, da Kidričani živijo v "območju tihe smrti", kjer ljudje zbolevajo pogosteje in umirajo hitreje kot drugje v Sloveniji.

Po njegovem mnenju so bile zadnje analize opravljene nekakovostno, na premajhnih vzorcih, rezultati pa nikakor ne predstavljajo realne slike onesnaženosti.