Na mestu nesreče v Lahovčah, samo tri kilometre pred brniškim letališčem je sicer nekoč že stalo spominsko znamenje, a so ga zanemarili in ga je preraslo goščavje. Gasilci so s pomočjo vzdrževalne službe aprila letos očistili območje nesreče, vendar izgubljenega znamenja niso našli, zato je Aerodrom Ljubljana v počastitev pokojnim in v trajen spomin na dogodek pripravil spominsko slovesnost z odkritjem novega znamenja, ki bo spominjalo na to že skoraj pozabljeno tragedijo in bo od zdaj tudi simbol prijateljstva med državama.

Zazdelo se je, da so v preteklosti že pozabili na tragično nesrečo britanskega letala, v kateri je umrlo 98 potnikov in članov posadke, 19 pa jih je preživelo, je na slovesnosti dejal poslovodni direktor Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir. "Za Aerodrom Ljubljana je bila to dodatna spodbuda za pietetni dogodek in za postavitev obeležja," je poudaril.

Vsi udeleženci nesreče letala družbe Britannia Airways so bili Britanci, namenjeni na obmorsko letovanje v Istro. Nesreča je zbližala Slovenijo in Veliko Britanijo, ki je po nesreči v zahvalo za skrbno reševanje in zdravljenje preživelih Sloveniji podarila zdravstveno opremo, med reševalci, zdravniki, domačini in preživelimi pa so se spletle tesne vezi. Domačini, reševalci in preživeli ponesrečenci so tako ob odkritju spomenika obujali spomine na tragedijo in prijateljstva, ki so se stkala po nesreči.

"Zaradi neverjetne pomoči je preživela"
"Skrb, ki so jo preživeli in sorodniki žrtev nesreče doživeli v Sloveniji, kaže na zaupanje, ki je med državama vladalo že pred 50 leti, in vem, da bo raslo še naprej," je v slavnostnem nagovoru dejala britanska veleposlanica Sophie Honey. "Kar se je zgodilo, je bilo zelo žalostno, se je pa iz tega izcimilo tudi nekaj dobrega," je izpostavila prijateljstvo in zdravstveno sodelovanje med državama.

Veleposlanica se je v imenu Velike Britanije zahvalila vsem, ki so bili vključeni v reševanje, posebno zahvalo pa je izrekel tudi Jamie Hamilton, sin stevardese, ki je kot edina članica posadke preživela nesrečo. "Samo zaradi neverjetnega dela in pomoči vseh gasilcev, reševalcev, zdravnikov in domačinov je mama preživela," je izpostavil Hamilton.

V repu letala slišali preživele
Slovesnosti se je udeležila tudi vrsta domačinov, tedaj 19-letna Jelka Markun se je spominjala, da so ponoči zaslišali grozen pok in gasilce, ki so iskali pot do nesreče. Vaščani so videli ogenj, najbolj pa jih je pretreslo število žrtev, je nadaljeval Franc Zorman, ki je imel v času nesreče 22 let. "To je bila taka tragedija, da je ni mogoče pozabiti," je sklenila Markunova, ki zaradi strahu potem še dolgo ni hotela leteti z letalom.

Takratni vodja gasilske službe na tedaj novem, komaj tri leta starem letališču, danes 86-letni Franc Košnjek pa se je spominjal, da so sprva mesto nesreče zgrešili, saj je bila prva informacija napačna, in sicer da je letalo strmoglavilo v bližini Mengša in ne pri Lahovčah. Reševanje preživelih je bilo prioriteta, zato je Košnjek zbrane gasilce iz Kranja, Vodic in Ljubljane napotil v rep letala, od koder so slišali preživele. "To je bila zelo huda izkušnja. Videli smo vrsto trupel," je izpostavil.

Ob 50. obletnici je izšla tudi knjiga sedanjega vodje gasilske izmene v Aerodromu Ljubljana Bineta Periča o zgodovini letališke gasilsko-reševalne službe. Pripravil je obsežen zgodovinski pregled gasilsko-reševalne službe na Brniku, precej obsežno poglavje pa je v knjigi namenil tudi omenjeni tragični nesreči britanskega letala.