Agencija za okolje oz. njen predhodnik Hidrometeorološki zavod že od leta 1954 neprekinjeno izvaja meteorološke meritve na Kredarici. Želijo jih nadaljevati, ovira za to pa so dotrajani, energetsko neučinkoviti in premajhni prostori, ki so za stalno prisotnost dveh meteoroloških opazovalcev neprimerni. Zato so se že lotili projekta povečanja meteorološke postaje in v povezavi s tem razmišljajo tudi o možnosti, kako na Kredarico pripeljati elektriko. Na pobudo Arsa je Elektro Gorenjska že ocenila možnost izvedbe, pobuda pa je že zaokrožila tudi v javnosti in naletela na različne odzive.

Projekt prenove meteorološke postaje je, kot pravi namestnik generalnega direktorja Arsa Gregor Sluga, nujen, eden največjih izzivov pa je zagotovo energetska oskrba: "Ena izmed idej je bila tudi elektrifikacija. Ker sami nismo strokovnjaki na tem področju, smo zaprosili Elektro Gorenjska, ki je upravljavec distribucije na tem območju, ali lahko preveri, ali je to tehnično izvedljivo. Ugotovili so, da je mogoče, da pa gre za kar velik strošek, težek več kot dva milijona evrov. O tem smo že obvestili Planinsko zvezo in Planinsko društvo Ljubljana Matica, ki ima poleg nas prostore na Kredarici, ker sami finančno tega projekta ne bi zmogli."

To pomeni, da bi se ob tem elektrificiral tudi Dom na Kredarici, s tem pa bi v visokogorje, so prepričani v javnem zavodu Triglavski narodni park, z višjim standardom privabili še več obiskovalcev in tako še bolj obremenili zaščiteno naravo v osrčju osrednjega območja Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka, projekt komentira Igor Zakotnik.

Sorodna novica Vremenski opazovalec na Kredarici: "Včasih tako noter padem, da pozabim, koliko dni sem že tu gor"

Stališče JZ TNP do projekta, s katerim uradno še niso bili seznanjeni, je zato odklonilno, poudarja: "Elektrifikacija bi pomenila zelo zahteven poseg v ranljivo okolje – to je prvo varstveno območje, kjer so posegi v prostor prepovedani oziroma zelo omejeni. Tak poseg pa za sabo potegne še več obiska, še daljšo sezono in s tem še večji obseg pritiskov na ta že tako obremenjeni gorski svet, na območje, ki ga ne nazadnje varuje skupek varstvenih statusov, zapisanih v različnih predpisih, zakonih, deklaracijah in konvencijah."

Zato je tudi mnenje Zavoda za varstvo narave podobno in do projekta odklonilno, pravi vodja območne enote ZVKD Kranj Metod Rogelj: "Iz dveh razlogov. Prvi je sam fizični poseg, ki ne bo majhen in zagotovo vključuje težko mehanizacijo, ki bo omogočila dostop kar nekaj kilometrov kablovoda iz Krme do Kredarice. Drugo so pa posredne posledice, ki so morda še bolj problematične. Po eni strani razumemo težavo Arsa in njegove meteorološke službe, ampak vemo, da s tem elektriko pripeljemo tudi v del, namenjen turizmu in planinstvu, in s tem še več obiska, ki ga v visokogorju že zdaj ne obvladujemo več!"

Pomisleke obeh institucij, ki bosta v morebitnem postopku uresničevanja te ideje podali strokovno mnenje, na agenciji za okolje razumejo, pravi Gregor Sluga: "Tudi naši razmisleki so šli v tej smeri. Elektrifikacija kot enkraten poseg bi najbrž res pomenila velik poseg v okolje in šele upravni postopki bodo pokazali, ali je tak poseg sploh sprejemljiv. Po drugi strani pa je dolgoročno prav elektrifikacija po našem mnenju najbolj ekološka rešitev, saj bi s tem odpravili helikopterske prevoze olja, ki ga zdaj dovažamo dobršen del leta za ogrevanje, s tem bi zmanjšali tudi hrup … Skratka, kar nekaj pozitivnih učinkov."

Arso je že začel projektirati posodobitev svojih prostorov na Kredarici. Pred dnevi so tako podpisali pogodbo za izdelavo dokumentacije za prenovo prostorov na Kredarici. Kot dodaja Gregor Sluga, imajo arhitekti navodilo, da projektirajo z obnovljivimi viri, saj je elektrifikacija še v zraku in je težko napovedati, ali bo projekt lahko uresničen. Ne le zaradi nasprotovanja naravovarstvenih organizacij, temveč tudi zato, ker bi bila to draga naložba, ki za zdaj še nima finančne konstrukcije.