Kot je povedal gostitelj tokratne koordinacije, žirovniški župan Leopold Pogačar, je v strategiji predviden širok nabor ukrepov na različnih področjih, od turizma do kmetijstva. Za zdaj je bila županom predstavljena krajša verzija, na katero bodo občine podale pripombe in predloge. Končni dokument bo predstavljal osnovo za ukrepe lokalnih skupnosti.

Razvojni programi in prostorski načrti občin problematiko prilagajanja podnebnim spremembam v določeni meri sicer že upoštevajo. "Glede na pogostost ujm in drugih dogodkov, ki se odvijajo v zadnjih letih, prilagoditev ni možno izvesti dovolj hitro, seveda pa o njih razmišljamo," je poudaril Pogačar.

Povedal je, da pri pripravi sprememb prostorskih aktov in pri sprejemanju podrobnih prostorskih načrtov zdaj vedno razmišljajo tudi o tem, kam je mogoče kakšno infrastrukturo umestiti in kam ne. S prostorskimi akti zagotavljajo tudi območja, kjer je možno postavljati sončne elektrarne in podobno infrastrukturo. "Tako lahko rečem, da z nekimi drobnimi koraki gremo v to smer," je dejal žirovniški župan.

Ob pripravi strategije prilagajanja na podnebne spremembe so župani opozorili na nevarnost, da bi dokument ostal mrtva točka na papirju. "Vrsta ukrepov je odvisna od strategije države, zakonodaje in zagotavljanja sredstev, zato je o tem treba razmišljati tudi na nivoju države," je poudaril Pogačar. Predstavniki Lokalne energetske agencije Gorenjske pa so županom glede tega zagotovili, da imajo sogovornike tudi na pristojnih ministrstvih in bo gorenjski strateški dokument vzorčni primer.

Tema koordinacije je bila tudi kratka predstavitev implementacije leta 2010 sprejetega zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Kot je pojasnil Pogačar, je zakon dal 15 let prehodnega obdobja, da se predpisi in ukrepi iz zakona pripravijo do te mere, da bi se invalidom zagotavljale enake možnosti.

"Običajno si vsi želimo daljšega obdobja za prilagoditev, ampak tokrat je bilo 15 let morda kar predolgo, saj se na zadeve lahko pozabi," je ocenil Pogačar. Pri tem ni mislil zgolj ukrepov, ki so dolžnost lokalnih skupnosti, temveč tudi sistemske ukrepe na nivoju države. Boji se, da ob zaključku prehodnega obdobja, ki se izteče konec letošnjega leta, zadeve še zdaleč niso pripravljene in usklajene.

"Občine smo predstavitev vzele zelo dobronamerno in se zavezale, da bomo, kar je v naši pristojnosti, skušale izpeljati do konca," je po koordinaciji povedal Pogačar. Zagotovil je, da občine pri novogradnjah že kar nekaj časa pazijo, da so prilagojene invalidom, težave pa se pojavljajo pri nekaterih starejših objektih. Velikokrat sicer ugotovijo, da že manjše prilagoditve lahko invalidom močno olajšajo življenje.

Problematična pa je zlasti prenova zaščitenih objektov, kjer pogosto naletijo na navzkrižje interesov, tako da nekega ukrepa prilagoditve, na primer ureditve klančine, ne morejo izvesti, ker nek drug predpis oziroma mnenje neke druge državne inštitucije temu nasprotuje.