Sklad, ki ima v lasti 3232 najemnih stanovanj za upokojence in druge starejše, namerava do leta 2030 svoj fond povečati še za 700 stanovanj. Nepremičninski sklad ima v lasti 469 oskrbovanih najemnih stanovanj v 19 krajih, njegova najnovejša pridobitev je 60 oskrbovanih stanovanj na Bledu, katerih gradnja je stala 8,6 milijona evrov. Najemnina za stanovanja znaša od 294 do 560 evrov mesečno. Razpis zanje je bil končan julija, prvi najemniki pa se bodo vselili prihodnji mesec.

Blejski župan Janez Fajfar je vesel, da dalj časa degradirano območje nekdanje tovarne vezenin postaja novo središče Bleda, namenjeno zlasti prebivalcem. Trgovinam, novim stanovanjem in medgeneracijskemu središču so se zdaj pridružila tudi oskrbovana stanovanja, občina pa bo uredila še avtobusno postajo.

Direktor Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja Andrej Hudoklin je pojasnil, da imajo v svojih stanovanjih trenutno več kot 4000 najemnikov, v 25 letih delovanja pa so jih imeli že več kot 10.000. Svoje poslanstvo v družbi namerava sklad v prihodnje dodatno krepiti, saj bo zaradi starajoče se družbe skrb za stanovanjsko oskrbo starejših v prihodnje še pomembnejša.

Skupščina nepremičninskega sklada je na začetku letošnjega februarja potrdila dolgoročen načrt razvoja sklada, ki do leta 2030 načrtuje pridobitev 725 novih najemnih stanovanj za upokojence in druge starejše. Poteka že več projekt za skupaj 219 novih stanovanj v Kranju, Mariboru, Novem mestu, Ptuju, Ribnici, Ajdovščini in Radovljici. Hkrati sklad čakajo izzivi ob prenovi fonda obstoječih stanovanj.

Hudoklin je opozoril na nekatere okoliščine, ki otežujejo delo sklada in kličejo po sistemskih spremembah. Navedel je aktualne težave z visokimi cenami gradbenih in obrtniških del ter zasedenostjo izvajalcev.

Nakazal je tudi na sistemske težave, ki so v domeni države in lokalnih skupnosti ter se manifestirajo v pomanjkanju zemljišč za gradnjo stanovanj za starejše in v tem, da sklad ni več upravičen do ugodnosti, kakršne bi bile brezplačna stavbna pravica ali oprostitev plačila komunalnega prispevka.

Hudoklin je ob tem opozoril tudi na to, da čeprav število oskrbovanih stanovanj v Sloveniji raste, nekatera med njimi ne služijo svojemu namenu, temveč se oddajo v turističen in kratkotrajen najem. Gre za zlorabe, ki bi jih bilo treba zakonsko preprečiti, je prepričan. "Obstaja skrb, da sklad ob obstoječih oteženih razmerah na trgu in v bitki s tržno usmerjenimi podjetji ne bo mogel uresničevati projektov ali bo zamujal v njihovi časovnici," je dejal Hudoklin.

Ker obstaja družbeni konsenz, da gre za področje, ki bo v prihodnje zahtevalo izdatna finančna vlaganja, verjame, da se bo sistemski okvir spremenil in nepremičninskemu skladu ter sorodnim institucijam omogočil, da svojo vlogo in poslanstvo opravljajo v najboljši mogoči meri.

"Povpraševanje po namenskih najemnih in oskrbovanih stanovanjih je veliko. Zaradi starajoče se družbe in deinstitucionalizacije pa lahko pričakujemo, da bo v prihodnje še večje, zato ima sklad pred seboj še veliko nalog in izzivov," je ocenil tudi generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež ter napovedal nadaljnjo podporo skladu.

Njegov pomen je poudaril tudi generalni direktor direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Andrej Grdiša. Kot je poudaril, je naloga države, da prisluhne starejšim, ki si želijo čim dlje ostati doma in jim storitve pripeljati na dom. Ministrstvo si želi okrepiti sodelovanje s skladom in se zaveda, da je treba prilagoditi tudi pravni okvir glede oskrbovanih stanovanj.