Direktor jeseniške občinske uprave Gregor Hudrič je v uvodu dvourne razprave o problematiki podražitve daljinskega ogrevanja predstavil dejavnosti, ki jih je občina izvedla, da bi omilila stisko, ki jo občanom prinašajo visoke položnice. Tako se jim je na sestankih s koncesionarjem Enos OTE in matično družbo Enos že jeseni uspelo dogovoriti za znižanje cene megavatne ure s 119 na 104 evre, ki naj bi ostala nespremenjena do konca kurilne sezone.

Civilna iniciativa rešitev situacije medtem vidi v razdrtju koncesijske pogodbe, vendar kot je opozoril jeseniški župan Blaž Račič, bi to lahko imelo tudi več milijonov evrov težke finančne posledice, o katerih bi odločalo sodišče. Še večja težava bi bila, da si občani ne bi mogli v kratkem času zagotoviti alternativnega vira ogrevanja. "Je pa nadzorni odbor napovedal nadzor koncesijskega razmerja, kar pozdravljamo," je povedal Hudrič.

Nekdanji župan Tomaž Tom Mencinger, ki je v času sklenitev koncesijskega razmerja leta 2014 vodil občino, je dejal, da je bila odločitev o podelitvi koncesije takrat dobra. "Nobenih težav ni bilo vse od leta 2014 do novembra lani, ko je prišlo do rasti cen plina," je izpostavil Mencinger, ki je prepričan, da je obstoječi sistem daljinskega ogrevanja za Jesenice dober tudi z ekološkega vidika.

Direktor Enosa: "Žal smo se znašli v neki izredni situaciji"

Direktor Enosa Andrej Stušek je poudaril, da je bil Enos v vseh letih med petino najugodnejših ponudnikov daljinske toplote v Sloveniji. "Iskreno nam je žal, da je prišlo do teh podražitev. Takoj smo se zavezali, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da zadevo, kar se da hitro spravimo v neke okvire, ki bodo, kar se da sprejemljivi tudi za občane," je dejal.

Sorodna novica Na Jesenicah zaradi dragega ogrevanja zahtevajo zbor občanov

Pojasnil je, da je razlog za podražitve v nenormalnih pojavih na trgu energentov v zadnjem četrtletju 2021, ko so predvsem cene plina, posledično pa tudi cene elektrike, podivjale in v določenih trenutkih zrasle celo za več kot 500 odstotkov, kar pa se ni zgodilo zaradi večjega povpraševanja, ampak energetske vojne. "Žal smo se znašli v neki izredni situaciji, za katero smo, kot mnogi drugi, verjeli, da se ne more zgoditi," je povedal in dodal, da je bila za tiste, ki so imeli večje zakupljene količine, situacija nekoliko drugačna.

V nekaterih stanovanjih prihaja do ekstremno visoke porabe

Stušek je pojasnil, da so v Enosu dobri dve tretjini povišanja cene toplote prevzeli nase, tretjino pa prenesli na potrošnike. "Tu smo gledali, kaj zmoremo in do kod lahko gremo," je dejal in spomnil, da so po dogovorih z občino ceno variabilnega dela fiksirali pri 104 evrih. Decembra lani so tako v primerjavi z decembrom 2020 cene dvignili za 44, variabilnega dela pa za 73 odstotkov.

Kljub dvigu cen položnica za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje nikakor ne bi smela znašati 300 ali 400 evrov, kar se dogaja ponekod, je opozoril Stušek. Pred kratkim izvedena analiza specifične porabe toplote kaže na to, da pri nekaterih večstanovanjskih objektih in enotah v njih prihaja do nenormalne porabe toplote. Naslednji korak bo zato v sodelovanju z upravniki teh objektov ugotoviti, zakaj prihaja do tega.

Dodatnih 20 tisoč evrov za pomoč socialno ogroženim

Občina bo na pomoč socialno ogroženim priskočila s povišanjem sredstev za enkratne denarne pomoči, za dodelitev katerih postopke vodi center za socialno delo. Občinski svetniki so s soglasjem omogočili, da se razpoložljiva pomoč za letošnje leto dvigne s 40 tisoč na 60 tisoč evrov.

Nekateri občinski svetniki so sicer presodili, da gre za premajhen znesek, saj je občina za pokrivanje podražitve ogrevanja samo za javne zavode zagotovila 190 tisoč evrov. Vendar, kot je pojasnil župan, je proračun omejen, potrebe na različnih področjih pa zelo velike. "Želeli bi si pomagati več, pa na žalost ne moremo," je dejal.

Kar se tiče reševanja finančne stiske, v kateri so se zaradi visokih položnic znašli občani, pa je Stušek povedal, da obstaja tudi možnost individualnega dogovora o obročnem odplačevanju. Za tega so se z nekaterimi strankami, ki so imele težave, dogovorili že pred podražitvami.

Jeseniški dom upokojencev čaka energetska sanacija

Medtem pa je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko odobrila evropska sredstva za energetsko prenovo Doma upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice. Kohezijski sklad bo za 1,43 milijona evrov vreden projekt prispeval 550.000 evrov. Zaključen bo predvidoma do konca letošnjega leta.

Prenovljenih bo več kot 6600 kvadratnih metrov površine, med drugim tudi izdelavo fasade, menjavo oken in vrat, toplotno izolacijo strehe, postavitev ograj na balkonih, menjavo strešne kritine, toplotno izolacijo zunanjih sten z notranje strani na objektu B, predelavo regulacijske opreme v toplotni postaji daljinskega ogrevanja, ozemljitev strelovoda, prenovo razsvetljave. Energetska sanacija bo povečala učinkovitost izrabe energije in posledično zmanjšala stroške obratovanja.

Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice bo sicer v kratkem pridobil tudi dodaten objekt, v katerem bodo uredili prostore za dnevno varstvo in bivalno enoto za začasno namestitev stanovalcev, pa tudi garažno hišo za parkiranje.