V akciji so sodelovali številni prostovoljci, ki so na različnih lokacijah odstranjevali invazivne rastline in se hkrati o njih tudi poučili. Pomagali so jim koordinatorji, ki so poskrbeli za uspešno delo.

Organizatorji podatke o številu vseh sodelujočih še zbirajo, je pa že znano, da je na območju vseh sedmih občin danes invazivke odstranjevalo precej več kot sto prostovoljcev, že v prejšnjih dneh pa so invazivke odstranjevali tudi nekateri osnovnošolci in dijaki.

Kot je po končani akciji povedal direktor Razvojne agencije Sora Gašper Kleč, so z odzivom ljudi zelo zadovoljni. Največ sodelujočih je bilo na območju Kranja, in sicer od 80 do sto, od tega največ na sotočju Rupovščice in Kokre, čistili pa so še na območju Bobovških jezerc, v kanjonu Kokre in v Struževem.

V Kranju so obsežno akcijo odstranjevanja invazivk izvedli tudi že lani, letos pa je nastala pobuda, da se gorenjske občine povežejo med seboj in pripravijo skupno akcijo, saj invazivke, kot je poudarila vodja kabineta kranjskega župana Katja Štruc, ne poznajo občinskih meja.

Kleč je pojasnil, da je bila današnja akcija, v kateri je sodelovalo sedem občin, šele začetek zgodbe, ki jo nameravajo v prihodnjem letu nadaljevati v še večjem obsegu. "Zdaj smo zasejali to seme sodelovanja med občinami in drugo leto gremo samo še naprej," je napovedal Kleč, ki si želi, da bi se jim pridružilo še več organizacij, prostovoljcev in občin.

Kontinuirano odstranjevanje invazivk bo tudi v prihodnjih letih zelo pomembno, je poudarila Sonja Rozman s kranjske enote zavoda za varstvo narave. Za uspešno odstranitev tujerodnih invazivnih vrst so namreč potrebni večletno delo, vztrajnost in natančnost. Le tako je mogoče vrsto na posamezni lokaciji trajno odstraniti in dati novo priložnost domorodnim vrstam, da znova zasedejo svoje mesto v naravi.

Da vztrajnost prinaša rezultate, dokazujejo informacije z območja Bobovških jezer, kjer so akcije odstranjevanja invazivk začeli že pred štirimi leti, danes pa so, kot je dejala Rozman, invazivke že kar malo težko našli.

Na območju Gorenjske je glede na podatke portala Invazivke.si trenutno zaznanih približno 40 invazivnih tujerodnih vrst. Najpogostejše so žlezava nedotika, enoletna suholetnica, kanadska in orjaška zlata rozga ter japonski dresnik.

Odrezane invazivke je treba odlagati v zbirne centre

Vse pogosteje se pojavljajo tudi nekatere druge, ki so se v naravo razširile z vrtov in parkov. Širijo se s semeni, ki jih raznašajo veter, voda in ptice, pri širjenju pa jim nevede pomagamo tudi ljudje.

Kot je poudarila Rozman, smo ljudje pogosto odgovorni za invazivke v naravi. Zato poziva, naj bomo pozorni, kaj imamo posejano na vrtovih, naj poskrbimo, da to ne pobegne z naših vrtov, in naj zelenega odreza ne odlagamo v naravo, temveč v zbirni center.

Invazivne tujerodne rastline pogosto sestavljajo goste sestoje, ki negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, saj izpodrivajo domorodne vrste, povzročajo gospodarsko škodo in lahko negativno vplivajo tudi na človeško zdravje. Z njihovim odstranjevanjem preprečimo ali omejimo njihovo širjenje in s tem zmanjšamo negativne vplive.