Vrednosti omenjene bakterije dosegajo 1700 enot in tako presegajo dopustnih 1000 enot na 100 mililitrov. Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay
Vrednosti omenjene bakterije dosegajo 1700 enot in tako presegajo dopustnih 1000 enot na 100 mililitrov. Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay

Mikrobiološko ustreznost kopalnih voda v Čukovem bajerju, ki je naravni rezervat glinokopnih bajerjev na Bobovku, na Kosorepu v reki Kokri in ob starem bazenu v reki Savi, občina preverja dvakrat letno, in sicer ob začetku in koncu kopalne sezone.

Prvo vzorčenje kopalnih voda, ki ga je kranjska izpostava Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano opravila 18. junija, je pokazala, da je voda na kranjskih naravnih kopališčih primerna za kopanje. Druge letošnje meritve, ki jih je opravila 16. avgusta, pa kažejo, da so rezultati mikrobiološke analize vode v Čukovem bajerju in na Kosorepu skladni s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, medtem ko voda na območju Savskega otoka za kopanje ni ustrezna.

Ob starem bazenu na Savskem otoku je bila v Savi ugotovljena povečana koncentracija indikatorja fekalne onesnaženosti, bakterije E. coli. Tam vrednosti omenjene bakterije dosegajo 1700 enot in tako presegajo dopustnih 1000 enot na 100 mililitrov. Voda zato ni primerna za kopanje, opozarjajo na občini.

Na drugih dveh naravnih kopališčih je prisotnost bakterije E. coli precej nižja, na Čukovem bajerju 82, na Kosorepu pa 190 enot na 100 mililitrov. Tudi koncentracije enterokokov so na omenjenih dveh kopališčih nižje kot na Savskem otoku, kjer znašajo 150 enot. Na Čukovem bajerju je njihova vrednost 14, na Kosorepu pa 100. Dopustne vrednosti sicer znašajo 400 enot na 100 mililitrov.