Nadškof Stanislav Zore je v nagovoru najprej pozdravil romarje k Mariji Pomagaj in se zahvalil vsem, ki pomagajo bolnikom in ostarelim. Ob tem je citiral papeža Frančiška, ki je v letošnjem pismu za svetovni dan bolnikov zapisal, da organizacijska inteligenca in dobrodelnost zahtevata spoštovanje dostojanstva bolnega, ki mora biti nenehno v središču procesa zdravljenja.

"Takšen bi moral biti tudi pristop kristjanov, ki delajo v javnih strukturah in so po svojem služenju poklicani k zglednemu pričevanju za evangelij," je povzel papeževe besede Zore.

Spomnil je, da živimo v miselnem okolju, ki je polno lepih besed o človekovih pravicah ter o skrbi in odgovornosti za nemočne in ranljive skupine. "Ob vseh teh lepo zvenečih besedah pa se vedno večkrat dogaja, da pravico do življenja od spočetja do naravne smrti poteptamo s tako imenovano pravico do izbire in pravico do 'dostojanstvene smrti'," je dejal. Zdi se mu prav, da se ob tem jubilejnem romanju vsi skupaj zahvalijo tudi bolnim in ostarelim.

Narodni dan bolnikov
Od skromnih začetkov je romanje prešlo v nekakšen narodni dan bolnikov, ki ga v Cerkvi po svetu sicer zaznamujejo na god lurške Matere Božje 11. februarja, v Sloveniji pa vsako tretjo soboto v juniju.

Ob 9. uri se je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj po ustaljenem programu začela priprava na mašo z molitvijo rožnega venca in petjem, ob 10. uri pa se je začela slovesna romarska maša. Duhovniki so med mašo bolnikom na njihovo željo podelili zakrament bolniškega maziljenja, pred njo pa zakrament sprave. Mašo je neposredno prenašal radio Ognjišče, Tako so bili z dogajanjem na Brezjah lahko duhovno povezani tudi tisti, ki so zaradi bolezni ali starosti ostali doma oziroma v bolnišnicah.

Prvo romanje leta 1969
Romanja invalidov in bolnikov je začel ustanovitelj revije Ognjišče Franc Bole, ki je obiskoval invalide, da bi jih predstavil v rubriki Naši preizkušani bratje, ki v reviji obstaja še danes. Invalidi, ki so takrat redko zapuščali dom, so mu povedali, da so osamljeni in da bi tudi oni radi romali ter se srečali z drugimi preizkušanimi ljudmi.

Prvo romanje je bilo 19. avgusta 1969 v cerkvi. Pozneje, prvič leta 1972, so ga zaradi velikega obiska preselili na trg pred cerkvijo. Že od začetka pa so bili v romanje vključeni tudi številni prostovoljci, ki so pomagali pri njegovi pripravi in izvedbi.

Skavtska združenja in malteški vitezi
Tako se romanja poleg invalidov, bolnikov in starejših, ki jim je predvsem namenjeno, udeležujejo njihovi domači in številni prostovoljci, ki pomagajo bolnim in ostarelim. Delijo jim okrepčilo, poskrbijo za morebitno zdravniško pomoč ali priskrbijo duhovnika za spoved in pogovor. Najzvestejši pomočniki so skavtska združenja, malteški vitezi in nekatere mladinske veroučne skupine. Številne župnije, župnijske ali dekanijske Karitas pa poskrbijo za organiziran prevoz romarjev.

Vsakoletno romanje na Brezje je le ena izmed oblik skrbi Cerkve na Slovenskem za bolnike, invalide in ostarele. Ta se kaže tudi z duhovno oskrbo bolnikov v bolnišnicah, domovih za ostarele in drugih podobnih zavodih.