V času srečanja si je bilo mogoče ogledati tudi bližnji muzej Stolp na meji - stražni stolp nekdanjega JLA, znan kot najmanjši muzej na svetu, ter muzej Spomni se name ob pokopališču v Mirnu, ki je posvečen ilegalnim prebežnikom čez jugoslovansko-italijansko mejo, ki je nekaj časa prečkala celo grobove.

Že 19. leto zapored so se v Šempetru zbrali navdušenci nad vojaškimi ostalinami. Organizator, predsednik Društva ljubiteljev soške fronte, Jakob Marušič, je po končanem 37. srečanju zadovoljen: "Tokratno je bilo res rekordno. Imeli smo 150 razstavljavcev iz Italije, Avstrije, Nemčije, Slovaške, Madžarske, Srbije, Bolgarije in Slovenije. Prišel je tudi Kanadčan, ki živi v Italiji in je naš redni razstavljavec. Obiskovalcev pa je bilo zagotovo več kot dva tisoč! Prišli so iz vse Slovenije in iz vseh sosednjih držav. Res izjemen odziv. Če se spomnim, da smo pred skoraj dvema desetletjema, torej prvo leto, najeli le tretjino prostorov v Hitovem športnem centru za naše srečanje, smo zaradi tolikšnega zanimanja tokrat najeli prav vse prostore, vse dvorane, pa že postaja šempetrski športni center premajhen za vse, ki bi hoteli priti, razstaviti, prodati ali kupiti starine. Večinoma seveda vojaške ostaline." Na srečanju je bilo tudi več filatelistov, numizmatikov in zbiralcev razglednic ter antikvarjev.

Spomin na vojno pred sto leti
V ospredju so bili vojaški predmeti, saj je območje Goriške, Krasa in Posočja zaradi ostalin prve svetovne vojne nekaj posebnega. Marušič pravi, da tukaj skoraj vsak zbira ali ima pri hiši ostanke, ki so ostali po bojih na soški fronti, ob tem pa je kritičen: "Gre za največjo prireditev, kjer se zbere največ zbiralcev – ob tem pa ostajajo institucionalni muzeji daleč stran. Tu ni ne Goriškega ne Kobariškega muzeja. Prišli so posamezniki, ki delajo v teh dveh muzejih, ki se sicer poglobljeno ukvarjata s prvo svetovno vojno in soško fronto. Toda niso prišli kot predstavniki muzejev. Uradno se je odzval le muzej iz Pivke, tamkajšnji Park vojaške zgodovine." Je pa res, da je ogled srečanja zbiralcev vojaških ostalin podoben obisku muzeja – le s to razliko, da se večina predmetov na takšnem srečanju lahko prime, se jih dotakne in se s tem na drugačen način kot v muzeju z njimi spozna, dodaja Marušič.

Iščejo sablje, bajonete ...
Največ povpraševanja je bilo na 37. srečanju po sabljah in bajonetih, pa tudi medalje so vse bolj iskane. Cene se določajo glede na ponudbo in povpraševanje. Jakob Marušič pravi: "Na tokratnem srečanju je bil eden najdražjih predmetov vojaški oklep francoske vojske iz časa Napoleona – prsni in hrbtni del, oba zelo dobro ohranjena. Prodajalec je bil vnet zbiralec iz Italije. Ceno je postavil na 1.500 evrov."

Sicer pa je bil najdražji predmet, ki se je prodajal na teh srečanjih zbiralcev, ocenjen na 15 tisoč evrov. Šlo je za izjemno prusko čelado z zlatimi vstavki. Lastnika ni zamenjala ... Sicer pa je v Sloveniji organiziranih vsaj dva tisoč zbiralcev, po oceni Marušiča jih je vsaj še enkrat toliko neorganiziranih. Vse več je tudi ljubiteljev vojaških uniform iz različnih obdobij in različnih vojska, vsakokrat se predstavijo tudi na šempetrskem srečanju.

Neživljenjska zakonodaja
Zbiralci opozarjajo na neživljenjsko orožarsko zakonodajo. Marušič pravi, da je prav zaradi birokratske zanke zanimanja za nekatere predmete vse manj. "Še posebej to velja za orožje oziroma za vse, kar spominja na orožje. Celo pištola na kremen je za državne zakonodajalce nevarna. Čisti nesmisel! Tudi bajoneti, za katere je vse več povpraševanja, so prepovedano orožje. Nakup nekega kosa orožja je zaradi vsega tega povezan z ogromno administracije. Vsaj mesec in pol potrebuješ, da dobiš vsa potrebna dovoljenja na upravni enoti. Žal ta nerazumna 'orožna' zakonodaja onemogoča oziroma močno otežuje zbiranje tega pomembnega segmenta vojaške in vojne zgodovine, konec koncev naše tehnične dediščine," je dejal.

Spodbuda zgodovinskemu turizmu
Srečanje zbiralcev vojaških ostalin je tudi pomemben turistični dogodek za celotno območje. Številni obiskovalci sejma se pozneje podajo tudi v kraje, od koder so stoletni vojaški predmeti in negujejo spomin na vojne dogodke, ki so najbolj prizadeli prav kraje ob zahodni slovenski meji. Prireditev je tako velika spodbuda zgodovinskemu turizmu. Srečanje ima tudi pomemben kulturno-varstveni učinek. Na srečanju je mogoče na enem mestu videti predmete, povezane z vojaško zgodovino, za kar bi morali drugače obiskati kar nekaj muzejev. Hkrati pa je precej predmetov, ki so se ohranili ravno zaradi tega, ker so na sejmu našli novega lastnika, ki jih bo naprej varoval in proučeval. Srečanje, ki je sejemske narave, je tudi eno največjih v tem prostoru, najbližje takšno je v Milanu. "Šempetrsko srečanje je postalo eno pomembnejših, saj se na njem zbere resnično vse, ki kaj pomeni na zbirateljskem področju v osrednji Evropi, kar dokazuje vedno večji obisk tujcev," sklene Jakob Marušič iz Društva ljubiteljev soške fronte.

Mojca Dumančič, TV Slovenija
Foto: Jakob Marušič in Mojca Dumančič