V Sloveniji se lahko trenutno namaka 10.500 hektarjev kmetijskih zemljišč. Kljub velikim količinam vode, ujete v zadrževalniku Vogršček, lahko trenutno iz njega namakajo le manjši del kmetijskih površin v spodnjem delu Vipavske doline. Še posebej v ajdovski občini si zato prizadevajo, da bi z vodo iz Vogrščka ali gradnjo manjšega zadrževalnika namakali tudi polja, sadovnjake in vinograde v zgornji Vipavski dolini.
"Zadrževalnik Vogršček je ena večjih akumulacij za namene namakanja kmetijskih zemljišč, trenutno je nanj priklopljen sistem za namakanje 980 hektarjev. Ministrstvo za kmetijstvo predvideva, da bi prihodnje leto začeli tehnološko posodobitev tega namakalnega sistema, obenem pa s sosednjimi lokalnimi skupnostmi, v mislih imam predvsem Občino Ajdovščina, pričakujemo, da bomo začeli gradnjo novih namakalnih polj, pri katerih bo vodni vir akumulacija Vogršček," je na nedavni predstavitvi projekta LIFE ViVaCCAdapt Prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe v Vipavski dolini za Slovensko tiskovno agencijo povedal Tomaž Primožič s kmetijskega ministrstva.
Ministrstvo za okolje in prostor že nekaj let izvaja tudi monitoring kakovosti vode, ki je pokazal, da je voda iz zadrževalnika Vogršček med boljšimi in manj onesnaženimi v Sloveniji.
Kmetovalci iz zgornje Vipavske doline si trenutno pomagajo na različne načine ‒ ali s črpanjem vode iz bližnjih vodotokov, ki v poletnih mesecih sicer večkrat presahnejo, iz vodovodnih sistemov ali pa z lovljenjem in uporabo deževnice. Strokovnjaki napovedujejo, da bo v prihodnje vse več suš, ki bodo lahko katastrofalno vplivale tudi na kmetijstvo, zato v ajdovski občini iščejo boljšo in trajnejšo rešitev za namakanje kmetijskih površin.
Protivetrna zaščita in erozija
V okviru projekta LIFE ViVaCCAdapt so doslej testno zasadili tudi več protivetrnih zaščit. Nad zasaditvami teh pasov bedi Mitja Turk iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki je spomnil, kako so naši predniki ohranjali in ščitili najrodovitnejšo plodno zemljo pred neugodnimi vremenskimi pojavi, zlasti pred močno burjo v Vipavski dolini.
"Predvsem so bile njivske površine manjše, med njivami pa so prosto rasli omejki (mejice) ter živice, ki so ščitili sveže obdelane kmetijske površine pred vetrno erozijo. Danes ponovno spoznavamo vsestranski pomen dreves oz. zaplat gozdov in grmovja v kmetijski krajini in se zavedamo, da je bila z neprimernimi, nepremišljenimi, včasih celo planiranimi ukrepi v preteklosti povzročena velika škoda," je povedal Turk.
Na polovici projekta v Razvojni agenciji ROD iz Ajdovščine, ki je vodilni partner projekta, ugotavljajo, da so dosegli že vse zastavljene cilje. "Zasadili smo več dreves v protivetrnih pasovih, ajdovska občina pa je sprejela strategijo prilagajanja podnebnim spremembam. Želimo si, da bi tak dokument sprejele tudi druge občine," je povedala direktorica ROD-a Brigita Habjan Štolfa.
V prihodnjih letih bodo izvedli meritve, ki bodo pokazale, koliko je zasaditev dreves v protivetrnih pasovih vplivala na zmanjšanje vetrne erozije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje