zadnjem močnejšem potresu v Posočju se popotresna obnova, za katero je država doslej namenila skoraj 65 milijonov evrov, končuje.

Od 694 objektov, uvrščenih v program po potresu leta 2004, se je za popotresno obnovo doslej odločila le polovica lastnikov, še 70 stavb je v predhodnih postopkih. Zato na bovški občini pozivajo, naj domačini, ki se doslej za obnovo ali rušitev še niso odločili, izkoristijo še zadnjo priložnost. Celotna obnova, ki naj bi se tudi administrativno končala leta 2019, bo predvidoma stala okoli 70 milijonov evrov.

V Državni tehnični pisarni (DTP), ki jo je država ustanovila že po velikonočnem potresu leta 1998, opozarjajo, da postopek od projektiranja do konca obnove povprečno traja dve leti. Zato naj se lastniki čim prej, najpozneje do konca leta, oglasijo na Občini Bovec, je pozval tudi župan Valter Mlekuž.

"To je verjetno še zadnji vlak, ki ga lahko ulovimo. Naš interes je, da je dolina urejena in da so objekti varni. Skupaj bomo poiskali rešitev ne glede na to, ali je objekt primeren za rušitev ali je še mogoča obnova. Meni je zelo žal, da kot lokalna skupnost nimamo vpliva na lastnike objektov, ki ogrožajo okolico. Dokler lastnik ne podpiše soglasja, niti gradbeni inšpektor niti občina ali civilna zaščita ne moremo nič, razen da damo priporočilo. Žal so kar nekaj objektov pokupili tujci," je zaplete opisal Mlekuž.

Odstranitev objekta
Občina je nato podala pobudo DTP-ju, je dodal vodja pisarne Uroš Kodelja: "Z odstranitvijo objekta se lastniki rešijo tudi odgovornosti glede morebitne škode, ki bi jo lahko povzročil njihov objekt ob porušitvi." Če objekt ogroža okolico, je rušitev za lastnika brezplačna. Pred rušitvijo morajo seveda vsi lastniki podpisati soglasje.

Redko so sicer mogoče tudi izjeme. Več let so tako skušali najti rešitev tudi za starejšo hišo tik ob glavni cesti in zdravstvenem domu, zdaj so jo končno porušili. "Pridobili smo podpise 90 odstotkov lastnikov, ki so želeli rušitev, del tveganja sem sprejel sam oz. občina Bovec. Vsi smo namreč vedeli, da je stavba nevarna. Kar nekaj je še takih objektov, pri katerih je zapleteno solastništvo, a vse se da urediti, če se hoče," poziva Mlekuž.

Popotresna obnova
Trenutno obnavljajo in gradijo 20 stavb, 65 jih je še v različnih fazah priprave od projektiranja do zagotavljanja finančne konstrukcije. Program za prihodnje leto še usklajujejo in ga bo ministrstvo za okolje in prostor obravnavalo decembra, nato ga mora potrditi še vlada. Doslej je k popotresni obnovi pristopila dobra polovica lastnikov objektov, poglavitnih razlogov, da se zanjo niso odločili, je več, našteva Kodelja: "Pri objektih z več solastniki so pogosto neurejena lastniška razmerja, pogost razlog je tudi manjši delež državne pomoči, kar je značilno zlasti za gospodarske objekte, kjer najvišji delež znaša do 30 odstotkov vrednosti obnove. Zlasti pri manj poškodovanih objetih pa so lastniki nezainteresirani za obnovo, ker so prepričani, da so varni."

Tudi starejša gospa Rozi Mihelič po rešitvi nesoglasij zaradi lastništva zdaj upa, da bo končno dočakala obnovo svoje rojstne hiše v vasi Plužna. "Vložila sem prošnjo, ki so mi jo odobrili. Izračuna še nisem dobila, upam, da bom zmogla, saj imam majhno pokojnino. V življenju sem veliko doživela in zdaj bi rada končno vsaj eno leto preživela v svoji rojstni vasi," se veseli Rozi.