V sklopu festivala, ki ga pripravlja Društvo vinogradnikov Slovenske Istre, so predstavili rezultate evropskega projekta Malvazija TourIstra - Po poteh istrske malvazije. Poreški Inštitut za kmetijstvo in turizem ter Kmetijski inštitut Slovenije sta proučevala vrste malvazije, vzgojene na slovenskih in hrvaških tleh. Cilj dobrih 471.500 evrov vrednega projekta, za katerega so večino denarja pridobili iz evropskih strukturnih skladov, je bil opredelitev in ovrednotenje malvazije ter povezati istrsko malvazijo v skupni, čezmejni turistični proizvod.

V projektu "Malvazija TourIstra - Po poteh Slovenske Istre" je sodelovalo 52 proizvajalcev iz slovenske in hrvaške Istre. S pomočjo kemijskih analiz zdaj prvič res vemo, kakšno malvazijo pridelujemo v Istri. Še pomembneje pa je po mnenju vodje projekta Sanje Radeka s poreškega Inštituta za kmetijstvo in turizem, da so postavili temelj za skupno čezmejno blagovno znamko istrska malvazija. "Kot vinar bi rekla, da je prav to glavni rezultat tega projekta. Poudariti je treba, da je več kot 75 odstotkov naših vinarjev, ki proizvajajo malvazijo, zainteresiranih za to skupno, čezmejno blagovno znamko," je povedala Radekova.

Pridelava malvazije se je v zadnjih letih povečala, porabniki vse bolj posegajo po njej, ni več le neko povprečno vino, malvazija postaja prepoznavna avtohtona istrska dobrota. Zato velja podpreti skupno čezmejno blagovno znamko istrska malvazija, pravijo v Društvu vinogradnikov slovenske Istre. "Obetamo si to, kar smo si vedno želeli: eno samo Istro, nedeljeno med tri države. Istro v smislu vina. Tukaj ni nič političnega. Govorimo o malvaziji, ki je tako na levem kot na desnem bregu Dragonje super dobro vino," je povedala predsednica društva Ingrid Mahnič.

A samo po sebi se ne bo zgodilo nič, se zavedajo vsi, ki so sodelovali v projektu. Ta se bo čez nekaj mesecev končal. Za dejansko uveljavitev čezmejne blagovne znamke bodo morali poskrbeti skupaj - vinogradniki in vinarji, stroka in lokalne ter regionalne oblasti.

Barbara Kampos, Radio Koper