Jesenov ožig je napadel tudi drevesa ostrolistnega jesena v Krakovskem gozdu, zato so gozdarji lani označili in izdali odločbe za posek za kar 1.700 m3 lesa. Gre za tako imenovano sanitarno sečnjo, ki so jo opravili že v letu 2011, ko so posekali 1.100 kubičnih metrov jesenovega lesa. Gozdarji označujejo za posek samo suha in močno napadena drevesa ter zatrjujejo, da nova spoznanja o tej glivi, za katero še ni nobenih cepiv ali drugih preparatov za zatiranje, napovedujejo možnost preživetja odpornejših dreves in so spodbudna.

V Krakovskem gozdu bi morali napadena drevesa jesena posekati že pozimi, ker pa je bila letošnja zima za podiranje neprimerna, so se sečnje lotili šele zdaj, ko so se močvirna tla nekoliko osušila. Mojca Bogovič iz brežiške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije pojasnjuje, da je sečnja obolelih dreves edini ukrep, ki lahko prepreči širjenje te bolezni, saj zanjo nimamo nobenih preparatov za zatiranje. Poleg tega je treba napaden les čim prej spraviti iz gozda, saj ga lahko napadejo tudi drugi škodljivci. Dodaja še, da se jesenov ožig širi s trosi (askospore) po zraku, zato je njegovo širjenje nemogoče preprečiti.

Gozdarji opažajo, da ta bolezen prizadene tako odrasla kot mlada drevesa in napada tako višinske kot nižinske gozdove. Med posameznimi osebki je opazna razlika v odpornosti na bolezen. Odpornejši so osebki, ki bolj zgodaj odvržejo listje. Gliva bolje uspeva v hladnejših in vlažnejših vremenskih razmerah. Okužena sadika se posuši v 2-3 letih, odraslo drevo propada počasi 7-15 let. Za zdaj posebnih zatiralnih ukrepov ne izvajajo.

Jesenov ožig je evidentiran že po vsej Sloveniji
Na Zavodu za gozdove Slovenije so leta 2010 izdali prva navodila za ravnanje z jesenom, ki ga je napadel jesenov ožig. V njih ugotavljajo, da sta veliki in ostrolistni jesen (Fraxinus excelsior in Fraxinus angustifolia) na določenih rastiščih ključni, nosilni drevesni vrsti. Od leta 2006 obe vrsti jesena v Sloveniji življenjsko ogroža gliva (Hymenoscyphus psudoalbidus, anamorf Chalara fraxinea), ki povzroča jesenov ožig.

Od prvih opažanj bolezni jesena v letu 2006 v severovzhodni in severni Sloveniji je bila v letu 2009 bolezen evidentirana že po vsej Sloveniji. Gliva se je razširila tudi v drevesnice, v katerih so vzgajali sadike jesena. Zato so v tem obdobju postopno omejevali obnovo gozda s sajenjem sadik velikega jesena.

O jesenovem ožigu so prvi poročali Poljaki v 90. letih prejšnjega stoletja. Bolezen se je nato hitro razširila čez pretežen del Evrope. Šele v letu 2006 je znanstvenikom uspelo določiti povzročitelja jesenovega ožiga, to je glivo Chalara fraxinea. Raziskovalci so odkrili, da je ista gliva že dolgo prisotna na rastiščih jesena in da sodeluje pri razkroju jesenovega odpadlega listja. Zakaj se je delovanje te glive ob Baltskem morju spremenilo in je postala povzročiteljica bolezni, še ni znano. Domnev je več, na primer mutacija glive ali povečanje patogenosti glive ali zmanjšanje odpornosti jesenov zaradi okoljskih sprememb.

Kakšen obseg poškodb bo jesenov ožig povzročil, gozdarji ne morejo natančno napovedati. V Litvi se je na primer v 15 letih posušilo okoli 60 % velikega jesena, in to odraslih dreves. Nova spoznanja o večji odpornosti posameznih dreves na okužbo in razvoj bolezni so spodbudna, bo pa potrebna posebna skrb za ohranjanje odpornih dreves.

Za MMC Goran Rovan