Dr. Josip Korošec je profesor, umetnostni zgodovinar in konservator, kljub temu pa njegov slikarski del v javnosti ni bil poznan. Njegovo razstavo risb so najprej pripravili v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, zdaj pa je na ogled še v Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.

Ob odprtju razstave je umetnostna zgodovinarka Irena Mislej povedala, da je avtor, bolj znan kot umetnostni zgodovinar in konservator, pred javnostjo nekako skrival svoj dolgoletni odnos z risbo. Po njenem mnenju neupravičeno, saj so Koroščeve umetnine popolne in dognane do podrobnosti, subtilne ter poetične. Tako avtor predstavlja izbrane koščke sveta, v katerem živi, opazovalec njegovih slik pa lahko ta svet z njim poetično deli. Mislejeva je ob razstavi še zapisala, da je Koroščevo delo dokaz, da ima likovna odličnost svoje mesto tudi ob teoriji in umetnostnozgodovinski strokovnosti. Njegov risarski svet je očarljiv, natančen in poln subtilnosti, hkrati vezan na žlahtno tradicijo in odprt k svobodi trenutka, ki šele prihaja.

Josip Korošec se je rodil leta 1941 v Sarajevu. Iz umetnostne zgodovine je v Beogradu diplomiral leta 1966, na Filozofski fakulteti v Ljubljani pa je na temo Opredelitev torevtike v prazgodovinski umetnosti Slovenije doktoriral leta 1997. Imel je več samostojnih razstav, sodeloval je tudi na nekaterih pomembnih skupinskih likovnih razstavah. Za svoje delo je prejel več domačih in mednarodnih nagrad ter priznanj.

Uporabnost črte kot prvine
Ob odprtju Koroščeve razstave risb v Pilonovi galeriji pa je TIC Ajdovščina na svojih spletnih straneh zapisal: "Predstavljena dela kažejo na določeno uporabnost črte kot prvine in na z različnimi izkušnjami pridobljena znanja, ki omogočajo odkrivanje njene razsežnosti. Pobuda za raziskovanje bistva njene izraznosti, ki jo risba najbolj izvirno povzema, sega daleč nazaj, v čas koncem šestdesetih let dvajsetega stoletja. Tedaj je bila po prepričanju tistih, ki so spremljali procese in ocenjevali rezultate sodobne likovne umetnosti, na določeni prelomnici razvoja. Zato je nastala zamisel, da se z rednimi tematskimi razstavami poudarja njena prisotnost v likovni in splošni kulturni zavesti ter tudi tako spodbuja k njeni nadaljnji nadgradnji. Skratka, tej pobudi je sledila vrsta galerij po Evropi in nekatere še danes vztrajajo na promociji risbe.

Posredno pa je ta aktivnost pomenila ohranjanje znanja oziroma določeno etično dejanje, ki mu je bilo treba slediti bolj kot nekaterim drugim smotrom. Seveda je tako postalo za Korošca sodelovanje in posebna pozornost tej likovni zvrsti nekakšna obveza pomembnejša od samega načina izražanja ali dokumentarnega zapisa. Narekovala je vztrajnost in omogočala poglabljanje v posamezne metode risanja ter rabo primernih orodij in nosilcev. Tako je v zadnjem obdobju postal za avtorja zanimiv svinčnik v odnosu do teksture različnih vrst in velikosti papirja. Poseben izziv je bilo ugotavljati učinkovitost tovrstne risbe v monumentalnih kompozicijah ali na dokaj majhnih kartonih.

Neposredno kaže ta razstava na dve področji uporabnosti črte kot likovne prvine, torej točke, ki se giblje in je zato najbližja času: je sredstvo in orodje raziskovalnih postopkov; gre za metodo dela, s katero je mogoče bolj neposredno seči v področje zastavljene problematike, objektivneje ugotavljati njeno bistvo in zato lažje posegati tudi v neopredeljen del obravnavane vsebine; hkrati omogoča preverjanje doseženih ugotovitev in ponuja oporo ostalim načinom dela, in pomeni razsežnost izražanja in ne samo zapis zamisli, obris ali povzetek izbranega motiva, zamejitev vidnih subjektov prikazanega dejanja, oporo drugim področjem likovne govorice ali temeljno oziroma zgovorno končno delo; je namreč kompleksen pojav, ki ustvarja svoj objektivni in imaginarni svet, se spreminja v njegove materialne in nesnovne lastnosti ter predstavlja samo dogajanje."

Vsekakor je razstava risb Josipa Korošca vpogled v njegovo neposredno delo, ki v razsežnosti črte prepoznava zanimive čutne, čustvene in miselne vrednote, predvsem pa kot območje, ki jih združuje v vsakdanja ali posebna dejanja. Drugače povedano, gre - po mnenju dr. Miklavža Komelja, avtorja besedila v katalogu - za nadvse doživete risarske meditacije.

Za MMC Goran Rovan