Jože Marinč, akademski slikar, ki živi in ustvarja v Kostanjevici na Krki, se tokrat predstavlja v galeriji na gradu Podsreda z razstavo, ki jo je naslovil Heroji časa. Po mnenju Alenke Černelič Krošelj, kustosinje Mestnega muzeja Krško, gre za razstavo, ki je klasičen način komunikacije umetnika s tistimi, ki ga spremljajo. Po njenem mnenju je ta razstava nova plast in nova sled umetnikovega bivanja. Ob tem Černeličeva dodaja: "Če vpletem Marinčevo razmišljanje o kapljah, ki sestavijo njegov likovni svet, je to nova kaplja v času. Ravno to razmišljanje oziroma razmišljanje o plasteh, ki soustvarjajo čas, družbo in posameznika, je eno bistvenih izhodišč del, ki jih je Jože Marinč izbral za galerijo na gradu Podsreda. Prostor, ki so ga oblikovali različni časi in različni "heroji", je prizorišče nove zgodbe, ki je tako kot prostor stkana iz številnih plasti. Plastenje na raznovrstne načine, z različnimi materiali in na različne nosilce (les, kovina, platno) je stalnica Marinčevega ustvarjanja. Stalnica je tudi nenehno spreminjanje skozi nove oblike in v prenesenem pomenu tudi skozi nove motive. Najnovejša dela bi lahko označili kot dela, ki raziskujejo sledi, razkrite z odkritimi – razrezanimi plastmi, skrbno naloženimi v času. V njih so odkrite črte življenja, preseki nekih zgodb, ki so bile zapisane, umetnik pa se je sam odločil, kako bo te zapise "odrezal" in katere bo izbral."

Štirje razstavni prostori so sooblikovani z raznovrstnimi heroji. V prvem imajo prostor fosili, ki so zapisovalci zgodb, mirnih časov in časa izbruhov. Drugi del, ki ga zaznamuje sredinski steber z oboki, predvsem pa ohranjen fosil … rog vzidan v steno, predstavlja malo starejše slike, h katerim so dodani trije heroji, oče, mati in sin. Njihova telesa so razgrajena in sestavljena iz fosilov, torej zapisov, ki jih je razkrival umetnik in jim v nekem trenutku določil zapis. V tretji prostor so umeščene krajine, v katerih odkrivamo pravljične gozdove, neskončna morja školjk in kaplje barv, ki jih je ujel na likovno polje. Manjša dela pa so postavljena v najmanjši prostor, kjer soustvarjajo intimo oziroma vzdušje malo odmaknjenega prostora.

V zapisu v katalogu je Černeličeva poudarila, da je Jože Marinč slikar barve: "Ima jo, preprosto rečeno, rad in barve mu "služijo". Če smo včasih njegovo delo prepoznali po plastenju bolj umirjenih odtenkov (rjave, črne), že nekaj ustvarjalnih ciklov uporablja predvsem žive barve in živost barv, ki nam takoj oddajo energijo(e). To je energija ljubezni, ki jo umetnik čuti tako do preteklosti kot do sodobnosti, čeprav se o njej izraža kritično. Umetnik je namreč večni don Kihot, ki se je "pokazal" tudi v eni izmed slik, nastali v večnem prehajanju med zavednim in nezavednim, med načrtovanim in nenačrtovanim ter med umetnikovim motivnim svetom in dojemanjem oziroma branjem le tega z očmi in mislimi drugih. Umetnik je ob silovitem ustvarjanju tudi mislec – starec, ki ob ognjeni krogli razpravlja z levom, simbolom moči in poguma, kar opredeljuje tudi heroje – junake, ki ves čas prehajajo iz varnega zavetja v neznano, iz zavednega v nezavedno … Umetnik se tako ves čas bori z barvami, predvsem pa s podobami, ki se pojavijo brez načrta, a ravno prave in na neki način resnične."

To misel potrjuje tudi avtor sam, ki je zapisal: "Dobra ali neugodna presenečenja mi dajo polet iskanja novih ustvarjalnih poti, nezavedno pa vseeno deluje moje telo, velikost roke, dolžina roke, debelina trebuha, ramena, obračanje vratu, zapestja, višina slikarske podlage, višina mize, velikost platna, oblike lopatice." Alenka Černelič Krošelj k temu še dodaja: "Stoletja gradu Podsreda imajo z Marinčevo razstavo novo časovno plast, takšno, ki v starem prostoru govori zgodbe o starih herojih in dodaja nove. Umetnik ne določa herojev z imenom in priimkom, ne določa jih z dejanji, ampak izpostavlja njihovo energijo. Sugestija, ki jo čuteči obiskovalci ne bodo prezrli. Marinčevi heroji časa so nastali iz kapljice. Kapljice, ki je po umetnikovem čutenju znak minljivosti. Za vsako "packo" pravi, da je znak, in dodaja, da je znak pri znaku ustvarjena zgodba."

Za MMC Goran Rovan