Zasebni inštitut za preučevanje lesa Innorenew iz Izole, ki so ga ustanovile Univerza na Primorskem in še tri javne ustanove, se je znašel pod plazom hudih očitkov o nezakonitih poslih, ki jih po naših informacijah preverjajo Računsko sodišče, državna revizijska komisija in KPK. Najmanj sporna pa je v tej zgodbi vloga izolske občine. Temu zasebnemu inštitutu je tako rekoč podarila dve zemljišči. Koliko je to v denarju, na občini skrivajo, zato je TV Slovenija dala vrednost parcel oceniti sodnemu izvedencu gradbene stroke. Izračun je pokazal, da sta vredni 2,6 milijona evrov.

"To je kraja!" je ogorčen nekdanji izolski občinski svetnik in gradbeni inženir Alojz Zorko, ki je pred dvema letoma ostro nasprotoval temu, da bi občina stavbno pravico na dveh, 17. 000 kvadratnih metrov velikih parcelah prenesla na zasebni inštitut. Kritičen je do nekdanjih županov Brede Pečan, Igorja Kolenca in aktualnega župana Danila Markočiča, ki so v tesni navezi z Univerzo na Primorskem in vlado posel z javnimi zemljišči privedli v zasebne kanale. Po prepričanju Zorka so prenose vodili po "politični liniji, ker drugi interesi sploh niso obstajali".

Zasebnemu investitorju odpis dvomilijonskega komunalnega prispevka

Zgodovina zgodbe. Leta 2006 je občina univerzi na več zemljiščih v izolskih Livadah podelila stavbno pravico za gradnjo univerzitetnega kampusa. Projekt je padel v vodo, naraščali pa so zasebni apetiti ozkega vodstvenega kroga znotraj UP-ja, kar je privedlo do tega, da je univerza z botrstvom vlade leta 2017 dve zemljišči za 99 let prenesla na zasebni inštitut Innorenew. Občina Izola je s tem soglašala, v vsega šestih dneh od pobude za prenos izdala sklep in tako rekoč podarila zemljišča zasebnemu inštitutu. Ko smo župana Markočiča vprašali, ali ve, koliko sta parceli vredni, se je odgovoru izmaknil, prav tako ni hotel pojasniti, zakaj je bila občina še dodatno darežljiva, ko je zasebnemu investitorju povrhu odpisala še komunalni prispevek.

"To sta še dva dodatno podarjena milijona. Takrat smo zahtevali, naj župan Kolenc razveljavi pogodbo z UP-jem. Navidezno so nato opozarjali UP, naj zemljišča vrne, vendar tedanja občinska uprava s Kolencem na čelu tega ni bila pripravljena zares izpeljati," se spominja Zorko. Tudi za TV Slovenija je Kolenc izjavil, da je Innorenew velik potencial za lokalno skupnost, da je bil posel izpeljan transparentno in bi se tudi danes podpisal pod njim.

Neznana "dodana vrednost"

In kaj vsebinsko tako pomembnega predstavlja za občino Innorenew inštitut, za katerega že dve leti nihče ne ve, kaj dela, razen da je v njem tako ali drugače zaposlenih več kot petdeset ljudi, da troši 45 milijonov javnega denarja, izdatno za potovanja na različne seminarje, in ima uradni sedež na travniku, da mu občina podari pet milijonov?

"Znanje, novi prijemi, nove zaposlitve, nova priložnost, tako za občino kot za širšo regijo. Ta projekt bo Izolo ponesel na svetovni zemljevid, prinesel bo dodano vrednost," odlike projekta našteva Markočič. Ko ga prosimo, naj nam našteje projekte v korist Izoli in razloži, kakšna bo konkretno ta javna dodatna vrednost, če pa gre za zasebno raziskovalno dejavnost, v glavnem v službi kapitala, saj v Innorenewu sami poudarjajo, da denimo objekta inštituta ne bosta namenjena ne izobraževanju ne univerzitetnemu programu, pač pa zaposlenim na inštitutu za lastno znanstvenoraziskovalno delo, nas namesto odgovora po razlago napoti k snovalcem projektov.

Koristi za ozko elito

"Občina od tega inštituta ne bo imela nič, zato tu ne gre za nič drugega kot za oškodovanje občinske blagajne za popolnoma zasebne posle. Občina je popustila vsem avtoritetam, od državnih do lokalnih. Koristi bo imela samo ozka elita ljudi, ki si je po politični in klientelistični poti priskrbela za službe in druge ugodnosti. Utvare si dela tisti, ki si obeta koristi za gospodarstvo, nove zaposlitve, priselitev znanstvenikov … Nobenega vpliva ali nadzora ne bomo imeli. To, da so ustanovitelji Innorenewa javne institucije, ne daje nobenega jamstva, da bo deloval v javnem interesu in transparentno," je kritičen občinski svetnik liste Izolani, Gašper Čehovin.

Kršijo lastni odlok

Poleg tega, da so milijone evrov vredna zemljišča za občino očitno izgubljena, ta tudi krši lastni prostorski načrt. Po spremembi odloka iz leta 2010 so namreč na tem območju in torej tudi na obeh "podarjenih" parcelah dovoljene izključno univerzitetne vsebine in stavbe podrobno predpisanih mer in videza. Vsebina in zgradba Innorenewa nista in ne bosta nič od tega. Občina bo Innorenewu tolerantno dopustila, da bo celoten objekt iz lesa štrlel iz koncepta, medtem ko zaradi podobnih odlokov lastniki stavb v zaledju Izole ne morejo sanirati hiš, zgraditi balkona ali vgraditi strešnega okna.