Odbora DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za gospodarstvo sta na skupni seji obravnavala problematiko območja Haloz. Podprli so predlog za pripravo konkretnih ukrepov razvoja. Sklic seje so zahtevali v SDS-u, saj je poslanka Suzana Lep Šimenko opozorila, da kazalniki razvitosti na tem področju kažejo na le 76- do 88-odstotno razvitost glede na slovensko povprečje. Število prebivalcev pada, Haloze pa se zaraščajo.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je prepričan, da morajo svoj prispevek ob kmetijskem in gospodarskem ministrstvu dodati vsaj še ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, finance, infrastrukturo ter okolje in prostor. "Naredili bomo ta napor in pripravili nabor možnih ukrepov," je napovedal.

Manj birokracije, a potrebno je sodelovanje
Minister za kmetijstvo Dejan Židan pa je obljubil birokratsko razbremenitev pri razpisih, kjer se bodo kmetje lahko potegovali za nižje zneske. A noben program ne more rešiti razvojnih težav, če kmetije ne morejo zagotoviti svojega dela sofinanciranja. Nujno je tudi sodelovanje občin, ki morajo včasih posamezne kmete "prijeti za roko" in jih opozoriti na posamezne razpise ter jih peljati skozi postopke.

Za razvoj je pomembna tudi infrastruktura in Cantarutti je izpostavil, da je bilo v zadnjih letih iz državnega proračuna namenjenih 36 milijonov evrov za sofinanciranje 70 infrastrukturnih projektov v haloških občinah. Vendar je vlaganje v infrastrukturo najlažje. "Če nimamo načrta, kaj bomo s to infrastrukturo počeli, so to mrtvi zidovi," je poudaril Cantarutti in dodal, da morajo vsebino zagotoviti lokalne skupnosti. "V prihodnje bo treba vlagati v mehke dejavnike - predvsem v človeške vire. To bo ključno tako za razvoj kmetijstva kot podjetništva."

Ni infrastrukture, negotovo financiranje
Poslanci so se v razpravi večinoma strinjali, da je stanje infrastrukture ponekod v Sloveniji, tudi v Halozah, sramotno. Marsikje tako ni dostopa do medmrežja, kanalizacije, celo do neoporečne vode, ki bi na primer omogočila predelovalno dejavnost.

Župan občine Žetale Anton Butolen pa je kot eno izmed težav izpostavil tudi denacionalizacijo v naravi, zaradi katere so številni vinogradi ostali neobdelani. Sicer pa je opozoril še, da občine trenutno ne pripravljajo novih projektov, saj ne vedo, kje bodo lahko kaj črpale.