Koprska občina je z denarjem CTN-ja že postavila olimpijski bazen. Foto: Radio Koper/Primož Čepar
Koprska občina je z denarjem CTN-ja že postavila olimpijski bazen. Foto: Radio Koper/Primož Čepar

CTN je orodje za izvajanje teritorialnih strategij na celosten način. Te naložbe omogočajo državam članicam EU-ja, da izvajajo operativne programe medsektorsko in pridobivajo sredstva iz številnih prednostnih osi ter enega ali več operativnih programov, s čimer zagotovijo izvajanje celostne strategije za posamezno območje.

Mestne občine v Sloveniji so upravičene do 139 milijonov evrov, ki so zagotovljeni iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in proračuna države. Pomemben del sredstev za izvedbo projektov zagotovijo mestne občine same. Predpogoj za koriščenje sredstev CTN je sprejetje trajnostnih urbanih strategij, ki so jih mestne občine sprejele v letih 2015 in 2016.

V okviru CTN-ja se lahko izvajajo projekti urbanega razvoja oziroma urbane regeneracije, projekti trajnostne mobilnosti in projekti energetskih sanacij večstanovanjskih stavb v javni lasti. V obdobju do konca letošnjega leta velja t. i. indikativna alokacija sredstev, ki posamezni mestni občini zagotavlja določen delež denarja od skupno predvidenih 112 milijonov evrov evropskih sredstev in 27 milijonov evrov iz državnega proračuna.

Največ denarja je v tej fazi na voljo občinama Ljubljana (21,5 milijona evrov) in Maribor (17,8 milijona), sledijo Koper (12,5 milijona), Celje (12,4 milijona), Kranj (11,3 milijona), Velenje (11,2 milijona), Novo mesto (11,2 milijona) in preostale štiri mestne občine – Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Nova Gorica – ki jim pripada po 10 milijonov evrov.

V celjski občini stavijo na ureditev mreže kolesarskih povezav. Foto: BoBo
V celjski občini stavijo na ureditev mreže kolesarskih povezav. Foto: BoBo

Celje: Javna izposoja koles in javni potniški promet
Celjska občina bo s tem denarjem izvedla več projektov, posebej s področja trajnostne mobilnosti. Kot so pojasnili, so se namreč že pred leti odločili, da svoj razvoj po vzoru številnih evropskih mest usmerijo prav v trajnostno mobilnost.

Lani jeseni so tako uvedli javni sistem izposoje koles KolesCE, januarja letos pa tudi javni potniški promet Celebus. Tu je še projekt ureditve mreže kolesarskih povezav, ocenjen na nekaj manj kot 2,5 milijona evrov, pri čemer bo Evropski sklad za regionalni razvoj okvirno prispeval 1,2 milijona evrov. V okviru projekta bodo uredili 44 novih odsekov različnih vrst enostranskih in obojestranskih kolesarskih povezav v skupni dolžini 30 kilometrov, ob tem pa tudi 2,5 kilometra hodnikov za pešce. S tem bo vzpostavila sklenjeno kolesarsko omrežje, ki bo dolgo okoli 64 kilometrov.

Za projekt Parkiraj avto in presedi na kolo celjska občina pričakuje dobrih 229.000 evrov evropskega denarja, skupna vrednost projekta pa je ocenjena na 426.000 evrov. Na Ulici IV. divizije, na območju med staro železniško postajo in Savinjo, je predvidena gradnja sodobne parkirne infrastrukture, ki bo spodbujala alternativne trajnostne načine nadaljevanje poti s kolesom. Med večjimi projekti iz CTN-ja je tudi znanstveno-zabavno tehnološki park Generator, ki ga je celjska občina letos začela urejati v nekdanji blagovnici T. Za izvedbo projekta je namenjenih 5,9 milijona evrov, Evropski sklad za regionalni razvoj pa ga bo podprl z 2,9 milijona evrov.

Novomeška občina načrtuje ureditev mestnega jedra. Foto: Radio Slovenija/Jože Žura
Novomeška občina načrtuje ureditev mestnega jedra. Foto: Radio Slovenija/Jože Žura

Novo mesto: Ureditev mestnega jedra in gradnja vrtca
Združenje mestnih občin Slovenije je pri razrezu denarja v tekočem finančnem obdobju Mestni občini Novo mesto namenilo nekaj več kot 11 milijonov evrov podpore. Občina bo omenjeno denarno podporo namenila za prednostne naložbe v urbano prenovo, trajnostno mobilnost in energetsko učinkovitost.

Na novomeški občini so prijavili projekte ureditve mestnega jedra, novogradnje otroškega vrtca Bršljin, večnamenske poti ob Levičnikovi cesti, ureditve stanovanj na novomeškem Glavnem trgu, tematske poti gradišče Marof in Kettejev drevored ter projekt energetske sanacije stanovanjske stavbe na Kočevarjevi ulici.

Dodali so, da je prenova novomeškega Glavnega trga praktično končana, novi bršljinski vrtec deluje od lani, lani so končali tudi energetsko sanacijo stanovanjske stavbe na Kočevarjevi ulici 10 a. Gradnjo večnamenske poti ob Levičnikovi cesti bodo končali letos poleti, za projekta ureditve stanovanj na Glavnem trgu in prenove Kettejevega drevoreda pa končujejo projektiranje.

Projekt olimpijskega bazena v Kopru so že končali. Foto: Radio Capodistria
Projekt olimpijskega bazena v Kopru so že končali. Foto: Radio Capodistria

Koper: Že dokončan bazen in rekreacijske površine
Mestni občini Koper iz naslova mehanizma celostnih trajnostnih naložb (CTN) pripada 12,56 milijona evrov sredstev. Iz tega naslova je občinski javni stanovanjski sklad že izvedel energetsko sanacijo večstanovanjskega objekta, občina je dokončala ureditev olimpijskega bazena in več projektov s področja mobilnosti in urejanja rekreacijskih površin.

Med prednostne naložbe v okviru mehanizma CTN je občinski javni stanovanjski sklad prijavil projekt energetske sanacije večstanovanjskega objekta na Cesti na Markovec v Kopru. Vrednost celotne investicije je ob prijavi znašala nekaj manj kot 160.000 evrov, od katerih je mehanizem za projekt namenil skoraj 70.000 evrov. Gradnja je zaključena. Občina je poleg tega med drugim prijavila projekta ureditve kolesarske in pešpoti čez kanal Grande in poti ob Piranski cesti v Kopru. Celotna vrednost naložbe v pot čez kanal Grande znaša slabih 787.000 evrov, od tega ministrstvo za infrastrukturo iz naslova CTN prispeva dobrih 263.000 evrov.

Vrednost naložbe v pot ob Piranski cesti je ob prijavi znašala dobrih 190.000 evrov, od katerih je infrastrukturno ministrstvo iz naslova CTN-ja prispevalo skoraj 127.000 evrov. Tudi ta projekt je v fazi potrjevanja na ministrstvu. Projekt je končan, po prejetju pogodbe o sofinanciranju pa bodo na občini izstavili zahtevek za izplačilo. Med prednostne naložbe evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) je koprska občina med drugim prijavila projekt ureditve olimpijskega bazena. Za 8,2 milijona evrov vredno naložbo je iz mehanizma CTN-ja namenjenih 5,68 milijona evrov. Vsa sredstva CTN-ja so bila izplačana decembra, projekt pa je končan. Poleg tega je občina prejela še dobrih 922.000 evrov nepovratnih sredstev za projekt ureditve obalnih parkovnih rekreacijskih površin, ki je bil ob prijavi vreden 1,15 milijona evrov.

Do zdaj največji prijavljen projekt je projekt ureditve prireditvenega odra in prostora ob Velenjskem jezeru. Projekt je vreden 8,8 milijona evrov, občina pa je zanj pridobila šest milijonov evrov od CTN-ja. Foto: Dani Modrej
Do zdaj največji prijavljen projekt je projekt ureditve prireditvenega odra in prostora ob Velenjskem jezeru. Projekt je vreden 8,8 milijona evrov, občina pa je zanj pridobila šest milijonov evrov od CTN-ja. Foto: Dani Modrej

Velenje: Prenova in revitalizacija mestnega jedra
Velenjski mestni občini od celostnih teritorialnih naložb (CTN) pripada 11,2 milijona evrov. Do zdaj največji prijavljen projekt je projekt ureditve prireditvenega odra in prostora ob Velenjskem jezeru. Projekt je vreden 8,8 milijona evrov, občina pa je zanj pridobila šest milijonov evrov od CTN-ja.

Poleg tega v Velenju računajo še na okoli en milijon evrov za ureditev velenjskega Starega trga. Stanovanjsko-poslovni objekt na naslovu Stari trg 11 je že več let povsem dotrajan in v slabem gradbenem stanju, zato so se na občini odločili, da ga bodo porušili in zgradili novega. Novi objekt bodo namenili za spodbujanje starih obrti in kreativnih industrij.

Že lani pa je občina končala energetsko sanacijo objektov na Cesti talcev, Simona Blatnika in Vojkovi ulici. Šlo je za sanacijo 161 stanovanjskih enot. Vrednost te naložbe je znašala 776.000 evrov. Letos se bo velenjska občina lotila tudi revitalizacije starotrškega jedra. Za ta projekt ji iz CTN pripada 1,8 milijona evrov, celotna naložba pa je ocenjena na 2,5 milijona evrov. V sklopu projekta načrtujejo rušitev Stare pekarne. Skladno s smernicami Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine je treba na prostoru pred leti porušenega spomeniško zaščitenega objekta zgraditi nov nadomestni objekt s steklenim prizidkom ter urediti pripadajoče površine.

V Murski Soboti nameravajo urediti bivalne skupnosti. Foto: BoBo
V Murski Soboti nameravajo urediti bivalne skupnosti. Foto: BoBo

Murska Sobota: Končana dva večja projekta
Mestna občina Murska Sobota je za projekte celostnih teritorialnih naložb (CTN) upravičena do 10,1 milijona evrov. Projekt Vrata v Pomurje je že končan in je stal 4,8 milijona evrov, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) je EU prispevala dobra dva milijona, Slovenija iz tega sklada dobrih 500.000 evrov, milijon je šel iz Pomurskega zakona, občina je dodala 1,2 milijona evrov.

Tudi projekt Soboško jezero je skoraj v celoti končan, potrebna so še manjša ureditvena dela ter administrativno končanje projekta. Ocenjen je na 1,6 milijona evrov, občina je prispevala 350.000 evrov, EU 980.000 evrov in država 245.000 evrov. Pri prenovi mestnega središča, ki ga želijo oživiti, je bil prvi del, obnova Trga zmage, končan lani. Njegova vrednost je 1,17 milijona evrov. Drugi del, ki obsega obnovo južnega dela Slovenske ulice med hoteloma Zvezda in Diana, je načrtovan letos in prihodnje leto.

Pri projektu Bivalne skupnosti za ranljive skupine so uspeli pri prvi etapi postopka. Ta mesec bodo oddali tudi vlogo za drugo etapo. Prijavitelj projekta je javni stanovanjski sklad mestne občine, ki kandidira za obnovo dveh stavb v središču Murske Sobote. Gre za rekonstrukcijo in razširitev zavetišča v Trstenjakovi ulici in ureditev bivalne skupnosti za starejše v Ivanocijevem naselju.

Trenutno na Ptuju v okviru projektov CTN potekata še ureditev mestne tržnice in ureditev kolesarskih povezav v mestu. Foto: BoBo
Trenutno na Ptuju v okviru projektov CTN potekata še ureditev mestne tržnice in ureditev kolesarskih povezav v mestu. Foto: BoBo

Ptuj: Počrpali že večino desetih milijonov
Ptujska občina je iz naslova celostnih teritorialnih naložb (CTN) upravičena do dobrih desetih milijonov evrov. Nekaj več kot 7,8 milijona evrov bodo namenili za projekte urbanega razvoja, med temi je največji projekt prenova mestne tržnice. Doslej so že uresničili projekt spominskega parka, odobren je tudi denar za tržnico in kolesarske povezave.

Dela na starem ptujskem pokopališču so večinoma že zaključena. Na občini so sprva načrtovali fazno ureditev parka, zaključek katere bi bil vsako leto odvisen od proračunskih sredstev, ki bi bila na voljo, pa tudi od vsakoletnega spremljanja opuščanja grobov s strani svojcev. Dela je ves čas spremljala tudi civilna iniciativa.

Trenutno na Ptuju v okviru projektov CTN potekata še ureditev mestne tržnice in ureditev kolesarskih povezav v mestu. Prvi projekt je vreden skoraj 5,4 milijona evrov, drugi pa nekaj več kot 400.000 evrov. Evropska sredstva za projekta je država potrdila decembra lani, tako da bodo za tržnico prejeli 3,4 milijona, za kolesarske poti pa nekaj nad 200.000 evrov. Prenova ptujske tržnice je eden od odmevnejših projektov prejšnjega župana Mirana Senčarja, ki je v mestu vzbudil številne pomisleke.

V sklopu projekta kolesarskih poti načrtujejo vzpostavitev dobrih 2,5 kilometra povezav med parkiriščem na Zadružnem trgu in središčem Ptuja s stanovanjskim delom do bolnišnice ter vzpostavitev sistema za izposojo koles na trasi kolesarske povezave. Zdaj pa se na občini pripravljajo na drugo fazo mehanizma CTN, in sicer s projektom ureditve površin za pešce in kolesarje v Gregorčičevem drevoredu.