V Sevnici so pripravili regijsko konferenco o lokalni samooskrbi z naslovom Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih. Ta je potekala pod okriljem projekta Lokalno pridelana hrana na posavskih tržnicah. Njen vodilni partner je Lokalna akcijska skupina Posavje, partnerji pa občini Sevnica in Krško ter Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto.

To konferenco so pripravili, ker globalno zagotavljanje hrane z velikih razdalj spremlja vse večja negotovost. Zato je zaradi slabih okoljskih učinkov prevoza živil na velike razdalje lokalna oskrba iz naše bližnje okolice z varno in kakovostno hrano vedno bolj cenjena in pridobiva pomen. Temu smo pri nas v preteklih letih namenili premalo pozornosti, so ugotavljali zbrani na konferenci. V izjavi za medije pa so med drugim še zapisali: "Ugotavljamo, da se zato v javnih zavodih (šolah, vrtcih, domovih za ostarele, bolnišnicah) in tudi pri drugih ponudnikih prehrane uporablja le manjši del lokalno pridelane in proizvedene hrane. Naš cilj je povečanje tega deleža."

Na konferenci so se prvič na enem mestu srečali naročniki in ponudniki ter izmenjali dobre in slabe izkušnje javnega naročanja hrane in živil. Darja Planinc, vodja projekta Lokalno pridelana hrana na posavskih tržnicah o tej konferenci pravi: "To je šele začetek poti za vzpostavitev kratke dobavne verige s hrano, ki smo si jo v regiji Posavje zadali kot enega izmed strateških ciljev razvoja v prihajajočem programskem obdobju 2014-2020. Naše usmeritve so skladne s cilji politike razvoja podeželja na ravni Slovenije in Evropske unije, ki bo za tovrstne medsektorske in partnerske projekte zagotovila tudi razvojna sredstva."

Spremenjeni miselnosti o pomembnosti lokalno pridelane hrane pa je začela slediti tudi zakonodaja, ki je javne zavode začela spodbujati k naročanju lokalno pridelanih živil. Tako lahko javni zavodi kar 20 odstotkov javnega naročila namenijo lokalnim pridelkom. Seveda pa marsikje tega ne vedo in delajo po starem. Tako tudi v nekaterih posavskih javnih zavodih še vedno naročajo živila, ki so cenejša, zaradi tega pa tudi manj kakovostna. So pa številni prepričani, da najnižja cena ne bi smela biti edino merilo pri javnem naročanju. V Posavju je več kot pet tisoč osnovnošolcev in znesek za prehrano ni tako majhen. Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo pojasnjuje, da gre za tovrstne nakupe kar precej denarja, povedala je podatek za Posavje: "Na letni ravni se v regiji Posavje za živila nameni za milijon devetsto tisoč evrov. Zato se lahko vprašamo, ali bomo res poskrbeli, da bodo ta živila iz lokalne ponudbe."

Seveda so lokalni pridelovalci zainteresirani, da bi v večji meri oskrbovali javne zavode. Nekaterim to že uspeva. Družina Kranjc ima visokogorsko kmetijo v Budni vasi nad Šentjanžem in že uspešno dela z javnimi zavodi. Cilka Kranjc to potrdi s številkami: "Mi že oddajamo mleko in mlečne izdelke v šest osnovnih šol. Približno 1.300 litrov mesečno mleka vzamejo in pa še določene količine drugih izdelkov. Samo na sevniško šolo smo v dveh letih prodali 4.000 litrov mleka, 50 kilogramov skute in pa 15 kilogramov pregrete smetane." Kranjčevi bi lahko te količine še povečali in dobavljali mleko in mlečne izdelke tudi drugim šolam. Seveda pa bo prej treba spremeniti birokratske in druge ovire v sistemu javnega naročanja in tako tudi v praksi resnično uveljaviti načelo kratkih verig.

Za MMC Goran Rovan