Naraščanje števila avtodomov opažajo tudi v Caravaning Clubu Slovenija, ki je letos praznoval 15 let delovanja in šteje že več kot 700 članov. Marjan Krempl, predsednik Caravaning Cluba Slovenije, to ponazori s podatki: "Tudi v Sloveniji so trendi podobni kot v svetu. V slovenskem prostoru imamo registriranih okoli pet tisoč avtodomov. Naš klub trenutno šteje že več kot 700 članov, to je avtodomarjev iz vse Slovenije, ki jih združuje veselje do bivanja v naravi. Vsako leto zanje pripravimo več srečanj, pa tudi karavaninge po tujih državah. In vsi so zelo dobro obiskani."

Razveseljivo je tudi, da ob kampih pri nas raste tudi število postajališč za avtodome, kjer želijo obdržati tuje goste, ki se skozi našo državo zgolj peljejo, pa tudi domačim gostom pokazati, da imajo tudi pri nas kaj videti in doživeti. Tako so tudi slovenski avtodomarji pripomogli, da se je pred dvema letoma začel projekt širitve mreže postajališč po Sloveniji, ki ga vodi občina Mirna na Dolenjskem.

Janez Kovačič iz Kočevja, kjer so letos še dodatno opremili postajališče za avtodome pri jezeru, je s tem zadovoljen: "Trenutno je v mreži postajališč za avtodome v Sloveniji pridruženih 56 občin in imamo že 100 lokacij, kjer je mogoče prebivati z avtodomom. Nekatere so že v celoti urejene, druge pa so v fazi nastajanja oziroma urejanja. Tudi pri nas na Kočevskem smo letos zgradili sanitarni objekt in uredili priključke za vodo, elektriko ter odpadno vodo, prihodnje leto pa - upam - bomo uredili tudi prostor za manjši kamp, da bi k jezeru in v mesto privabili tudi tiste turiste in popotnike s šotori.«

Postajališča so namenjena predvsem več sto tisoč tujim avtodomarjev, ki zdaj zgolj prevozijo našo deželo, da bi se tu vsaj za kak dan ali več ustavili, pa tudi domačim, ki odkrivajo lepote Slovenije. Dolgoletni avtodomar Miran Rožman iz Sežane zatrjuje, da je napačno mišljenje, da avtodomarji vse pripeljejo s sabo, in to takole pojasni: "Zmotno je mišljeno, da smo avtodomarji slabi potrošniki. Zato ker je dokazano, da mi na svojih potovanjih trošimo. Resda ne kupujemo sob v hotelih, trošimo pa za druge stvari, saj kupujemo vstopnice za muzeje, galerije, parke, obiskujemo gostilne in druge lokale, kolesarimo, odhajamo na pohode in seveda nakupujemo v lokalnih trgovinah. Vesel sem, da so v nekaterih slovenskih občinah le sprevideli, da so avtodomarji tako kot motoristi dobri gostje, za katere ni treba postavljati prenočišč, saj posteljo pripeljemo kar s sabo. Potrebujemo pa prostor za počitek, priključek na elektriko, vodo in prostor za izlitje odpadnih tekočin. Vsekakor pa je vložek v PZA veliko manjši, kot za druge turiste in se zagotovo hitro povrne, s povečano prodajo in z večjim obiskom destinacije."

15 let Caravaning Cluba Slovenija
Caravaning Club Slovenija (CCS) je bil ustanovljen 21. aprila 2001 na Smledniku, in to z željo, da bi združil vse ljubitelje karavaninga v Sloveniji ter s tem omogočil mnogim nov način preživljanja prostega časa. Ustanovni člani društva so bili: Andrej Sedej, Marko Čadež in Irena Razinger. Marko Čadež je na prvem občnem zboru v juliju 2001 v Domžalah postal tudi prvi predsednik kluba, ki je imel svoj sedež na Jamovi 31 v Ljubljani, kjer je še danes.

V 15 letih delovanja kluba se je zvrstilo kar 9 predsednikov: ob Marku Čadežu še Miran Lužar, Miha Lotrič, Bojan Potočar (bil je kar dvakrat), Alfio Glavič, Irena Sedej, Miran Rožman in Marjan Krempl. V letih 2003 in 2004 je bila članarina 10 tisoč tolarjev, leta 2004 je bilo organizirano tudi prvo skupno potovanje na Madžarsko, v termah Lendava pa se je zbralo kar 64 avtodomov, 6 posadk CCS pa se je prvič udeležilo 43. Rallya Evrope na Nizozemskem.

Leto pozneje je bil v okviru celostne podobe izdelan logotip kluba, ki ga je oblikoval Miloš Perkovič in ga uporabljajo še danes. 12 posadk se je udeležilo 44. Rallya Evrope 2005 na Češkem in isto leto je bilo organizirano prvo mednarodno srečanje v Dolenjskih Toplicah. Udeležilo se ga je 76 slovenskih avtodomov, 29 italijanskih, dva češka in hrvaški. Tega leta CCS postane del mednarodne organizacije FICC, kar prinese še dodatno potrditev obstoja kluba doma in v tujini. Zelo pomembna prelomnica je tudi postavitev samostojne spletne strani, ki je olajšala komunikacijo med člani.

V letu 2006 sta bila odprti prvi postajališči za avtodome v Izoli in Bovcu. Njeni člani so lobirali za postavitev čim več postajališč v Sloveniji. Uvedel se je tudi naziv "prijazna destinacija" za kampe in prostore, ki ponujajo članom posebne ugodnosti. Leta 2010 so v Simonovem zalivu praznovali 10-letnico delovanja kluba. To leto je CCS štel že več kot 500 članov.

15-letnico delovanja pa so letos svečano praznovali na Rogli. Tam se je zbralo več kot sto avtodomov, torej več kot 200 avtodomarjev. Na proslavi so se ozrli v zgodovino in se s priznanji zahvalili najbolj zaslužnim. Druženje pa so kot po navadi izkoristili tudi za pohodništvo, kolesarjenje in druge dejavnosti v naravi.

Goran Rovan, TV Slovenija