Baročni dvorec v Dornavi je bil nazadnje v redni uporabi pred več kot desetimi leti, ko so se v nove prostore preselili varovanci Zavoda Marjana Borštnarja za vzgojo otrok z motnjami v duševnem razvoju. Od takrat v dvorcu gostuje le nekaj prireditev na leto, dejstvo pa je, da propada, na kar je ob izdaji posebnega zbornika o pomenu dvorca opozoril tudi eden izmed urednikov Miran Krivec. "Končna želja vseh, da ljudje, ki poznajo primerljive parke nekoč, ne bi hodili več v dunajski Schönbrunn, ampak bi prišli v Dornavo. Zato upam, da bomo čez 20 let lahko predstavili še en zbornik, ki pa bo govoril o temeljiti prenova dvorca," dodaja Krivec.

Od leta 1999 naprej ministrstvo za kulturo letno namenja sredstva za redno vzdrževanje kompleksa, a za ustavitev propadanja bo treba veliko več sredstev. Tako se že od leta 2007 zbira vsa potrebna dokumentacija, prav tako pa so že znane ocene o višini naložbe, ki bi bila potrebna za obnovo. "Ocena naložbe je 8 milijonov evrov, se pa predvideva, da se bo izpeljala s pomočjo evropskih sredstev, a po letu 2015," pojasnjuje direktorica direktorata za kulturno dediščino Špela Španžel, ki dodaja, da bodo letos pripravili še vso potrebno preostalo dokumentacijo, nato pa bo projekt pripravljen za izvedbo.

Prihodnost projekta je torej precej odvisna od višine sredstev, ki bodo na voljo v evropskem proračunu, tudi ko bo obnova nekoč končana, pa bo treba veliko pozornosti nameniti vsebini dvorca. Kot opozarja Španžlova, bo treba zagotoviti dolgoročno vsebino, ki po njenih besedah edina omogoča ohranjenost dvorca.

Trenutno ideja o namembnosti dvorca po obnovi je multikulturni center, ki ga podpira tudi občina. "Takšna rešitev nam zelo ustreza, saj če zapremo dvorec za ozke kroge, potem to ni več naš dvorec. Jaz in vsi v moji občini jemljemo dvorec za svojega in je naš ponos, zato želimo, da bo tudi v prihodnje odprt za javnost ter za domači kraj in da ne bo težav, če bi kdo želel v njem izpeljati, denimo, kakšen koncert," poudarja župan Dornave Rajko Janžekovič, ki še dodaja, da dvorec ne sme postati zgolj središče dogajanja v njegovi občini, njegove zmogljivosti morajo prepoznati tudi širše v regiji in državi.

Danijel Poslek, Radio Slovenija