Kmetom je po desetih letih močno zasoljenih računov zdaj prekipelo. Od uradnikov iz ministrstva za kmetijstvo zahtevajo, da njihova zemljišča izločijo z območja HMS-ja in tako prenehajo neupravičeno pobirati denar.

"To, kar si je v Dragonji z melioracijo, ki je v resnici nikoli ni bilo privoščila država, gre za navadno krajo," pravi Gabrijel Bažec, kmet iz Svetega Petra nad Dragonjo, ki obdeluje dobrih deset hektarjev kmetijskih površin. "Hidromelioracijski sistem je bil zasnovan in projektiran za celotno dolino, izveden pa je bil le v delu od mejnega prehoda Dragonja do Sečoveljskih solin, a ministrstvo za kmetijstvo preko Davčne uprave terja plačilo za upravljanje in vzdrževanje hidromelioracijskega sistema od vseh kmetov, ki imamo zemljo v dolini," še pravi Bažec.

Njemu pritrjuje tudi Gvido Mahnič, eden večjih kmetov iz vasi Dragonja, ki je odvodnjavanje na svojih kmetijskih površinah naredil sam. "To, kar se dogaja v tem zgornjem delu doline, je nesprejemljivo. Narejeno ni bilo nič, denar za gradnjo je skrivnostno izpuhtel, a nam danes veselo kasirajo. Kar je najhuje, pa je to, da se nimaš komu pritožiti. Če ne plačaš, ti davčna blokira račune ali celo rubijo," je dejal.

Upravna enota: Kmetje so najverjetneje oškodovani
Na ministrstvu za kmetijstvo trdijo, da je projekt bil izveden v celoti. Pri tem se sklicujejo na projektno dokumentacijo, oglede na terenu in verifikacijo hidromelioracijskih območij, ki jih je izvedla Upravna enota Piran in občina Piran. Na občini pravijo, da območja HMS Dragonja niso nikoli verificirali. "To ni v pristojnosti občine," v imenu občine Piran pravi Slavica Tucakov.

Na Upravni enoti Piran pravijo, da so HMS verificirali leta 2003, in sicer v mejah, ki jih je predvidevala leta 1985 izdelana projektna dokumentacija, ter ministrstvo obenem opozorili, da se stanje v katastru in zemljiški knjigi s stanjem na terenu ne ujema. "Na te okoliščine smo, kot je razvidno iz zapisnika, jasno opozorili. Zakaj ministrstvo pri razjasnitvi stanja ni nadaljevalo ogleda terena ali posveta s tamkajšnjimi kmeti, pa mi ni znano. Po mojem mnenju so danes kmetje z odmero te dajatve oškodovani," dodaja Seljak.

Kaj razkriva zemljiška knjiga?
Pogledali smo tudi v zemljiško knjigo. V spodnjem delu doline Dragonje, kjer se že na prvi pogled vidi, da so kanali smiselno umeščeni v prostor in vzdrževani, so ti tudi vrisani v kataster. Država si je nad njimi, da bi jih lažje vzdrževala, zagotovila tudi lastninsko pravico. Diametralno drugače je v zgornjem delu, kjer so kanale delali kmetje sami, ti niso vrisani v kataster, pa tudi lastništvo je zasebno.

"Te kanale, ki smo jih delali sami in ki nimajo nič skupnega s projektno dokumentacijo iz leta 1985, bi danes država celo rada vzdrževala. A to ne bo šlo. Sam sem jih delal, sam jih bom čistil, nikogar ne pustim, da mi bo s stroji lomastil po mojih njivah," je dejal Bažec.

SKZG: Kataster je pomanjkljiv
S 1. januarjem 2012 je ministrstvo za kmetijstvo upravljanje HMS Dragonja preneslo na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG). Kot je razbrati iz njihovega uradnega odgovora, se tudi sami zavedajo absurdnosti trenutnega stanja na terenu.

"Že z prevzemom javne službe upravljanja in vzdrževanja HMS Dragonja je Sklad opozoril na problem nevzpostavljenega katastra melioracijskih sistemov in naprav in se hkrati zavedal težav, s katerimi se lahko sooči na terenu. Tovrstna problematika pa ni prisotna samo na Primorskem, ampak delno tudi na drugem območju Republike Slovenije, kjer so bili v preteklosti osnovani hidromelioracijski sistemi, a objekti in naprave niso v celoti odmerjeni."

Globoko grlo: Denar je šel v vodovod
Pri raziskovanju zgodbe smo naleteli tudi na domačina iz Krkavč, ki ni želel izdati svojega imena, ima pa svojo verzijo razlage, zakaj danes kmetje plačujejo za to, kar v resnici nikoli niso dobili.

"Vsega je kriva farma v Krkavčah in interesi okoli nje. Treba je bilo zagotoviti vodo in med tedanjimi politkomisarji je padla odločitev, da se denar namesto v dokončanje melioracije v Dragoniji, tajno preusmeri v zgradnjo vodovoda do te farme. Spomnim se, kako so polagali cevi premera 110 milimetrov iz hrvaške strani pod reko Dragonjo vse do Krkavč. A takrat, sredi osemdesetih let, so se te stvari tako delale."

Edi Mavsar, Televizija Koper