V okviru projekta trajnostne oskrbe Bele krajine s pitno vodo in varovanja tamkajšnjih vodnih virov so v Črnomlju odprli del prenovljenega mestnega vodovoda. Tamkajšnja županja Mojca Čemas Stjepanovič je pojasnila, da so večji del osnovne naložbe pokrili z denarjem evropskih kohezijskih skladov in državnim vložkom.

Osnovna naložba je sicer brez davka stala 640.000 evrov, a so morali sočasno za strošek dveh dodatnih hidropostaj in pripadajočih vodovodnih vodov zagotoviti še nekaj več kot 160.000 evrov. Del tega stroška so pokrili z denarjem, ki ga je država zagotovila za gradnjo črnomaljske obvoznice, glavnino dodatnega zneska pa je zagotovila občina, je pojasnila.

Zamenjali salonitne cevi, dogradili vodovod
V enem od dveh mestnih vodovodnih sistemov so zamenjali 2,7 kilometra salonitnih cevi. Dogradili so 120 metrov vodovoda za črnomaljsko romsko naselje Lokve in 900 metrov transportnega vodovoda za vodohran Grič ob novi obvoznici. Da bi v sistemu vzpostavili potreben tlak, so morali za območji Čadež in Pod gozdom zgraditi še hidropostaji, s katerima so tudi okrepili požarno varnost teh dveh najvišjih črnomaljskih predelov.

V Črnomlju jih čaka še gradnja približno 22 kilometrov dolgega primarnega vodovoda, ki ga morajo zgraditi do konca leta. Na mestnem območju morajo končati še zamenjavo salonitnih cevi transportnega vodovoda drugega vodovodnega sistema in zgraditi še zadnji, 1,3-kilometrski del mestne kanalizacije. Z vsem navedenim se v črnomaljski občini vse bolj približujejo svojemu cilju zagotavljanja kakovostne pitne vode za večji del občanov, je zagotovila Čemas Stjepanovičeva.

Skupen projekt belokranjskih občin
V vseh belokranjskih občinah, Metlika, Črnomelj in Semič, so leta 2009 začeli projekt trajnostne oskrbe Bele krajine s pitno vodo in varovanja tamkajšnjih vodnih virov. Za njegovo celovito izvedbo bodo do konca leta izvedli še nekaj projektov, za katere so dobili dodaten denar, skupna vrednost projekta pa znaša nekaj manj kot 26 milijonov evrov. Nosilec projekta je Občina Metlika, 65 odstotkov od navedene vsote predstavljajo evropska sredstva. Dobrih 21 odstotkov denarja prispeva država, razliko pa občine izvajalke.

Ker sodi projekt belokranjske vodooskrbe in čiščenja tamkajšnjih odpadnih voda v okvir operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture med letoma 2007 in 2013, ga morajo končati do konca leta.