Na Koroškem je bilo po lanskih ujmah v okviru intervencijskih ukrepov že urejenih 78 kilometrov vodotokov, še na okoli 20 kilometrih dela potekajo. V celotni Sloveniji so bila lani po ministrovih besedah skupno intervencijska dela opravljena na več kot 600 kilometrih vodotokov, dela potekajo na 200 kilometrih, do konca junija, ko se morajo intervencijska dela končati, pa so predvidena dela še na dodatnih 200 kilometrih vodotokov.

Od vseh okoli 4000 kilometrov vodotokov v Sloveniji bo tako skupno 1000 kilometrov vodotokov do junija urejenih po intervencijskih ukrepih. Sledili bodo sanacijski načrti, je napovedal minister.

Poleg tega se bodo na 40 milijonov evrov letno povečala vzdrževalna dela na vodotokih, precejšnji del odpade na Koroško, je po srečanju z župani v Slovenj Gradcu medijem dejal minister. Glede na to, da je bilo področje vlaganj v vodotoke v preteklosti zanemarjeno, pa je po ministrovih besedah še veliko treba narediti za to, da bi bili varni pred poplavami, ki so posledica podnebnih sprememb.

Predlog programa del javne službe 2024

Županom so tako predstavniki ministrstva in direkcije za vode predstavili predlog programa del javne službe za leto 2024 in predlog sanacij in investicij v letih 2024 in 2025. Minister je ob tem župane pozval, naj ministrstvu in direkciji za vode posredujejo svoje predloge. Napovedal je, da se v regijo znova vrne aprila, ko bodo preverili stanje.

Glede še dolgoročnejših načrtov pa je minister danes napovedal, da se, potem ko se 30 let ni vlagalo v vode, končno začenja projektiranje novih naložb, ki naj bi stekle po letu 2026. V povezavi s temi je med drugim napovedal tudi nove hidrološke študije.

Ob obisku nekaterih koroških občin se je danes tudi na terenu podrobneje seznanil z razmerami. Med drugim ugotavlja, da je veliko težav nastalo tudi zaradi "nesinhroniziranega ali pa slabega dela v gozdovih", pri čemer je opozoril na nekatere gozdne vlake in veliko plavja, ki je zamašilo vodotoke.

Slovenjgraški župan Klugler je optimističen

Po predstavljenem je optimizem v izjavi medijem izrazil slovenjgraški župan Tilen Klugler, a izpostavil tudi nekaj opozoril. "Vsi ugotavljamo, da je največja težava pri pridobivanju projektne dokumentacije," je dejal.

Županji Občine Črna na Koroškem Romani Lesjak se zdi zelo pomembno, da je minister prišel na teren in pogovore, v katerih so mu podali tudi svoj pogled na to, kako naj bodo dela v vodotokih zastavljena. "Predvsem se mi zdi pomembno to, da se izberejo dobri izvajalci, tisti, ki imajo reference," je dejala županja in poudarila tudi pomen dobrega strokovnega nadzora nad opravljanjem del.

Pričakuje, da bo država v prihodnje izvedla takšno popoplavno obnovo, ki bo zagotavljala varnost vseh. Izpostavila je še problematiko hudourniških vodotokov. Priznava, da dela v vodotokih potekajo, a še vedno pričakuje okrepitev ekip v vodotokih v črnjanski občini.

Predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor in Direkcije RS za vode bodo podobna delovna srečanja, kot je bilo današnje prvo na Koroškem, po Sloveniji nadaljevali vse do sredine marca.