vsako leto izgubi sedem dni. Mnogi mladi Korošci pa so se naveličali čakanja na štiripasovnico, ki bi jih povezala s štajersko avtocesto.

Nekaj upanja je vlada vendarle dala z uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto Šentrupert – Velenje.

Slovenjgradčani samo za pot do štajerske ceste potrebujejo 50 minut, po cesti, kjer se zgodi 71 odstotkov več prometnih nesreč, kot na enako dolgem odseku avtoceste. Najbolj nevaren odsek je v Hudi luknji, za katerega je že tri leta sprejet državni prostorski načrt za traso nove ceste.

Naša sogovornica Irena Linasi Rogač je že poskušala delati od doma, pripeljati poslovne partnerje na Koroško, a neuspešno. Pravi, da ne želijo prihajati na Koroško prav zaradi ceste.

Podobno pripovedujejo v več kot 6.000 podjetjih na območju severnega dela tretje razvojne osi. Vozniki tovornjakov bentijo nad visoko porabo goriva, zastoji in luknjami na cesti. V Tovarni akumulatorskih baterij v Mežici vsak dan naložijo od 80 do 130 tovornjakov. Škode zaradi slabe cestne povezave niti ne računajo. V SIJ Metal Ravne s tisoč zaposlenimi letno pripeljejo 120 tisoč ton materiala in nato izvozijo 80 tisoč ton jeklenih končnih izdelkov.

Glavni direktor Andrej Gradišnik pravi, da so tuji partnerji, ki pridejo v podjetje zgroženi, ko vidijo, kje se vozijo. Zaradi vsega tega so Korošci prepričani, da niso v enakopravnem položaju z drugimi prebivalci Slovenije. Minister za promet je obljubil, da bodo leta 2019 začeli dela. Bo tokratna vlada držala obljubo?

Na to vprašanje, kdaj se bo začela gradnja spodobne ceste proti Koroški, nam bo moral odgovoriti predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic. Obiskali so podjetje, ki izdeluje porcelan, ki ga ima v lasti tudi kraljica Elizabeta II. V studio pa pride tudi Jan Grebenc, član bronaste rokometne reprezentance in RD Riko Ribnica. Veste, kje je Bela Cerkev? Danes ob 16.30 v oddaji Po Sloveniji z Zvezdanom Martičem.