V Mislinjski dolini je že dolgo več hektarjev hmeljišč, največ pa jih leži na območjih med Turiško in Tomaško vasjo, v okolici Šmartnega in v Podgorju. V zadnjih tednih pa je nekatere slovenjgraške občane vznemirilo urejanje novih hmeljišč, pri čemer se nekatera povsem približajo stanovanjskim objektom, tudi mestnemu naselju S8.

Tamkajšnje prebivalce skrbi predvsem uporaba fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi hmelja, nad čimer pa kot občani nimajo pregleda. Zato so 2. novembra ustanovili Civilno iniciativo za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca, med vidnejšimi predstavniki iniciative pa sta tudi dva občinska svetnika, Peter Cesar (sicer član SLS-a), ki je tudi predsednik civilne iniciative, in nestrankarski svetnik Boris Raj.

Niso proti hmeljarstvu
"Mi nismo proti hmeljarstvu, a se zaradi posebnosti Mislinjske doline, ki ni dovolj prevetrena, bojimo škodljivih vplivov na okolje," sta v spremstvu drugih podpornikov iniciative poudarila na novinarski konferenci v Slovenj Gradcu in izpostavila, da je trenutno "zakonodaja na strani pridelovalcev". Ugotavljata, da interes za pridelavo hmelja v zadnjih letih narašča in da investitorje vodi dobičkonosnost pridelave, zato se v civilni iniciativi bojijo, da se bo v prihodnje obseg nasadov hmelja v Mislinjski dolini še povečeval.

Na pristojne na slovenjgraški občini, na več ministrstvih in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zato naslovili dopis, v katerem med drugim opozarjajo, da ni strategije postavljanja hmeljišč, ki se zato postavljajo "izrazito stihijsko, brez upoštevanja dolgoročnih posledic" na ljudi in okolje.

Zahtevajo ustrezni monitoring zraka in odgovore na vprašanja v povezavi z uporabo lokalnih vodotokov za namakanje hmeljišč. Od občine pričakujejo tudi jasno stališče do te problematike, predvsem pa občino vidijo kot povezovalni člen v pogovorih med investitorji hmeljišč in civilno iniciativo pri iskanju za vse sprejemljivih rešitev.