"Vsak dan bo prisotna štiri- ali petčlanska ekipa, odvisno od velikosti helikopterja. Dva člana medicinske pomoči, zdravnik in diplomirani zdravstveni tehnik ter člani posadke. Nosilec medicinskega dela nujne helikopterske pomoči je Zdravstveni dom Maribor," je za TV Slovenija povedal vodja nujne medicinske pomoči ZD-ja Maribor Štefan Mally. V ekipi leteče pomoči je 38 članov medicinskega osebja, od tega polovica zdravnikov, večinoma iz mariborskega zdravstvenega doma, nekaj pa iz okoliških zdravstvenih ustanov.

Odzivni čas helikopterja v severozahodni Sloveniji, ki se je gibal od 38 do 50 minut, bo tako bistveno krajši. Na policiji so do uradnega odprtja v petek zelo skopi s pojasnili, je pa zanimivo, da so prav oni naročili prenovo in prilagoditev prostorov na letališču kot organizator helikopterske nujne medicinske pomoči.

Letno 1,5 milijona evrov
Letna ocenjena vrednost projekta je 1.496.834 evrov. Helikopterski prevoznik (v Mariboru naj bi bila to predvsem policija) bo minute letenja zagotavljal iz svojih proračunskih sredstev, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa bo financiral zdravstvene storitve in pripravljenost ekip helikopterske nujne pomoči, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Na Zavodu so nam pojasnili, da tudi pokrijejo tudi letenje helikopterjev.

ZZZS: Kljub dodatnim stroškom dobrodošla rešitev
V letu 2015 so plačali za izvedene helikopterske prevoze za nujno medicinsko pomoč (tako za vojsko kot za policijo) 1,98 milijona evrov, v letu 2014 pa 1,38 milijona evrov. "Obveznosti ZZZS so torej odvisne od števila poletov in njihove dolžine (minut), cena leta helikopterskih prevozov za nujno medicinsko pomoč je različna glede na tip helikopterja, gre pa za približno 40 evrov na minuto," so zapisali na ZZZS, kjer kljub dodatnim stroškom pozdravljajo novo bazo, ki bo izboljšala odzivnost in tako tudi posledice prepočasne oskrbe.

Prednost tako v oddaljenih krajih kot ob gneči
"To je za celo severovzhodno Slovenijo velik dogodek, zato ker bo helikopter zdaj bolj dostopen tako za težko poškodovane kot tudi za obolele, tudi za UKC Maribor pričakujemo več preletov helikopterja na to improvizirano letališče. Največja prednost helikopterja se pokaže ob avtocestnih nesrečah, ko vse stoji tako na avtocesti kot na vzporednih cestah. Olajšan bo dostop tudi v oddaljene kraje, denimo na Pohorju," je prednosti leteče pomoči pojasnil predstojnik urgentnega centra UKC Maribor dr. Roman Košir. Helikopterja z Brnika zdaj niso klicali, saj je bil za hitro posredovanje ob nesrečah preprosto predaleč. Tako so v Mariboru po zraku opravili večinoma medbolnišnične prevoze.

Kljub temu bodo v Mariboru še čakali na urejen heliport, kot ga imata bolnišnici v Ljubljani ali na Jesenicah, kjer pacienta z dvigalom pripeljejo skorajda do operacijske dvorane. "Za zdaj ima UKC Maribor le nekoliko večje parkirišče ob UKC. Heliport je predviden v drugi fazi urgence, kar pomeni, da paciente od pristajališča vozimo z vozičkom oziroma z vozilom ob slabem vremenu," dodaja dr. Roman Košir. Ministrstvo za zdravje za zdaj načrtov za gradnjo heliporta na UKC Maribor še nima.

V Sloveniji še naprej državni prevozniki
Slovenija tako vztraja pri državnih helikopterjih za nujne medicinske prevoze. Evropska unija že več let pritiska, naj se ta storitev preda zasebnikom, vendar so vse vlade razen kratkotrajnega letenja podjetja Flycom takšno rešitev zavrnile. Prevoze še naprej opravljata vojska in policija. Delo slednje so v zadnjem letu drastično zaznamovale najprej okvare in nesreča helikopterjev in nato še nedavna preiskava korupcije v UKC, v katero naj bi bili vpleteni policijski piloti oziroma predvsem njihovi šefi. Po naših podatkih so zato ukrepali zoper vodjo enote in vodjo pilotov, vendar teh podatkov policija še ni potrdila.