Svetniki so s podporo sklepu o lokacijski preveritvi za del območja, kjer je stal nekdanji Kolizej, danes pa tam raste nov kompleks Schellenburg, dopustili odstopanje od pogoja, ki je določal, da mora investitor v prvem nadstropju stavbe urediti večnamenski prostor za kulturne dejavnosti.

"Samo 150 metrov stran bodo štiri kinodvorane pod Ajdovščino, v vmesnem času smo odprli vrsto kulturnih objektov, med drugim Cukrarno, ki je mnogo večji kulturni večnamenski prostor, v zaključevanju je tudi streha na Križankah. Ta dvorana ni življenjsko potrebna za ta del Ljubljane oz. sploh za Ljubljano," je podporo sklepu napovedal ljubljanski podžupan Aleš Čerin.

"Seveda so v Ljubljani druge dvorane, kar je pohvalno, a to nima neposredne zveze s Kolizejem," je pa bila kritična Asta Vrečko iz svetniškega kluba Levica, kjer so predlagali umik te točke z dnevnega reda. Pri Kolizeju gre po njenih besedah tudi za simbolno škodo, za odnos do kulture, do kulturne dediščine in do kulturne infrastrukture.

Denar bo končal v državnem proračunu

Ministrstvo za kulturo je marca letos izdalo odločbo, s katero je investitorju naložilo izravnalni ukrep. Namesto izgradnje osrednjega večnamenskega prostora za kulturo v novem objektu je investitor plačal odškodnino v znesku 1,5 milijona evrov.

"Denar je šel v integralni proračun in Ljubljana za kulturno dediščino tega denarja ne bo videla," je še opozorila svetnica in znova pozvala, naj mestni svet o točki ne glasuje, dokler se ministrstvo za kulturo ne bo zavezalo, da bo 1,5 milijona evrov namenilo za namen kulturne dediščine ali infrastrukture na območju Ljubljane.

Po besedah samostojnega svetnika Dragana Matića bi lahko denar država denimo namenila obnovi Plečnikovega stadiona. A tudi Matić je poudaril, da so ta sredstva del integralnega državnega proračuna. "Namesto da bi denar namenil ukrepom iz svojega resorja, je 1,5 milijona evrov poslal ministru za finance," je očital kulturnemu ministru Vasku Simonitiju.

Tudi župan Zoran Janković je prepričan, da ljubljanski kulturni projekti tega denarja ne bodo videli, ob čemer je ponovil, da se mu Simoniti zdi škodljiv minister za Ljubljano. Je pa podprl predlog investitorjev in poudaril, da bodo v objektu, kjer je bila načrtovana dvorana, pisarne, ne stanovanja.

Gradnja pred protipoplavnimi ukrepi

Tudi z lokacijsko preveritvijo za območje nekdanje tovarne Tovil so svetniki ustregli investitorjem in spremenili določilo prostorskega načrta na način, da bi lahko sosesko Urbana oaza začeti graditi, še preden bi država končala gradnjo prve etape protipoplavnih ukrepov na porečju Gradaščice.

Po pojasnilih občine pa ostajajo določeni pogoji, med drugim dva dodatna za čas gradnje. Investitor bo moral tako urediti koridor za pretakanje poplavne vode in varovati gradbeno jamo pred vdorom površinske vode z namestitvijo protipoplavnih vreč ali protipoplavnim nasipom.

V Levici so se zavzemali tudi za umik te točke z dnevnega reda in poudarili, da bi mestni svet s sprejetjem lokacijske preveritve "povozil" stališče pristojnega odbora in glasovanje lastne večine v mestnem svetu. Svetnike, ki so akt podprli, so opozorili, da so sami prevzeli tveganje.

Ljubljanski svetniki so podprli tudi strategijo razvoja podeželja in urbanega kmetijstva občine za obdobje 2021–2027, ki opredeljuje štiri cilje, med drugim višjo stopnjo samooskrbnosti. Za ukrepe, navedene v strategiji, namerava občina skupaj nameniti 6,56 milijona evrov.