Mestna občina Ljubljana je v odziv na julijski poziv k ukrepanju zoper posledice podnebnih sprememb predstavila dejavnosti, ki se posvečajo podnebnim spremembam ter preprečevanju in omilitvi poletnih vročinskih valov. 93 različnih organizacij, zavodov, društev in posameznikov je namreč na začetku julija ljubljanskega župana Zorana Jankovića v javnem pismu opozorilo, da vročinski valovi postajajo vse pogostejši, tovrstni vremenski dogodki pa še posebej prizadenejo večja mesta, pri čemer Ljubljana ni izjema.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil ljubljanski župan, so vsem, ki so se podpisali pod pismo, poslali odgovor s pojasnili, kaj vse delajo.

Janković je v odgovoru izrazil strinjanje s podpisniki javnega pisma, da Ljubljana ne potrebuje le začasnih in kozmetičnih ukrepov, in prepričan je, da predstavljeni ukrepi in načrti za naprej to dokazujejo. Ob tem je podpisnike povabil, da sodelujejo pri soustvarjanju razvoja Ljubljane.

Na občini so v odgovoru pojasnili, da trenutno pripravljajo Vizijo Ljubljane do 2045, ki prepoznava podnebne spremembe kot temeljni izziv prihodnjega razvoja.

Sorodna novica Pozivi županoma Maribora in Ljubljane, naj ukrepata proti ekstremni vročini

Z vidika ohlajanja mest so pomembne vodne površine, zato na občini vzdržujejo, ohranjajo in vzpostavljajo nove kakovostne obvodne prostore. Po občini so postavili 51 pitnikov in pet fontan s pitno vodo, je dejal Janković.

Med predstavljenimi ukrepi je razogljičenje virov toplote in elektrike. Poleg gradnje plinsko-parne enote so med ključne projekte uvrstili tudi povečanje uporabe lesne biomase in sonca ter gradnjo objekta za energijsko izrabo nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov.

Prav tako so se lotili energetske prenove občinskih objektov, do zdaj so jih prenovili 86.

Posebej so izpostavili tudi dejavnosti za ozelenitev mesta. "Degradirane, prezrte in neizkoriščene dele mesta spreminjamo v nove zelene površine, s čimer prispevamo k blaženju podnebnih sprememb," so zapisali.

V zadnjih štirih letih so zasadili okoli 3000 dreves, od tega lani 1080, letos pa do zdaj 300. Cilj Vizije 2045 je delež zelenih površin v občini dvigniti na 76 odstotkov.

Od leta 2020 skupaj z Botaničnim vrtom Ljubljana in Europlakatom ozelenjujejo tudi nadstrešnice na avtobusnih postajališčih. Leta 2020 so ozelenili tri nadstrešnice, lani pet, letos pa se je akciji pridružilo tudi podjetje BTC, ki je ozelenilo tri nadstrešnice na območju BTC-ja. Občina namerava letos ozeleniti dodatnih pet nadstrešnic.

Dejavnosti občine potekajo tudi na področju samooskrbe z lokalno in ekološko pridelano hrano. Letos so sprejeli Strategijo razvoja podeželja in urbanega kmetijstva za obdobje 2021–2027, s poudarkom na doseganju višje stopnje samooskrbe in prilagajanju na podnebne spremembe.

Našteti ukrepi med drugim vključujejo denarne spodbude za sofinanciranje naložb na kmetijskih gospodarstvih v ekološko ali integrirano pridelavo, urejanje novih zelenih površin ob Savi v Črnučah, kjer so desetletja nastajali neurejeni in nezakoniti vrtički in vzpostavitev Čebelje poti, s katero spodbujajo ozelenitve z medovitimi rastlinami.

Občina izvaja tudi projekte in ukrepe za spodbujanje trajnostne mobilnosti, kot je vzpostavitev novih kolesarskih in sprehajalnih površin.

Do ponedeljka so na ljubljanski občini na predstavljene dejavnosti dobili zgolj odziv od direktorja Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Ota Lutharja, je poudaril Janković. Ta je po županovih besedah zapisal, da Ljubljana nujno potrebuje strategijo, ki bi povezala prizadevanja na naštetih področjih v skupne akcije.

V povezavi z vabilom glede sodelovanja pri pripravi Vizije Ljubljane 2045 je Luthar predlagal Sašo Poljak Istenič z ZRC-ja SAZU-ja. Janković je dejal, da predlog podpira, in hkrati znova povabil vso zainteresirano javnost, da sodeluje pri reševanju omenjene problematike.