Iz povzetka revizijskega poročila, ki ga je v sredo objavilo Računsko sodišče, izhaja, da je Mestna občina Ljubljana (MOL) sklenila z izvajalci pet aneksov v skupni vrednosti 1,4 milijona evrov po koncu izvedenih del. V dveh primerih je sklenila aneks, s katerim se je dogovorila za dodatna dela brez novega postopka javnega naročanja, ne da bi ustrezno utemeljila in dokumentirala razloge za spremembo pogodbe.

Za en aneks k pogodbi ni poslala na portal javnih naročil v objavo obvestila o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njegove veljavnosti. V dveh primerih prejete ponudbe, ki je presegala načrtovana sredstva v proračunu občine, ni izločila kot nedopustne.

V razpisni dokumentaciji je MOL določil zahtevo po referenčnem istovrstnem poslu ob sočasnem izpolnjevanju navedenih pogojev za referenčni posel, s tem pa je omejila krog potencialnih ponudnikov za sodelovanje. V enem primeru je v razpisni dokumentaciji za javno naročilo navedla določilo, ki ni v skladu z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, ugotavlja Računsko sodišče.

Zemljišča v vrednosti 29.700 evrov, ki so bila predmet prodaje, je občina vključila v načrt razpolaganja za leto 2020 po končanem postopku razpolaganja, treh zemljišč pa pred izvedbo več neuspešnih postopkov razpolaganja ni vključila v načrt razpolaganja za leto 2020. V dveh primerih pred razpolaganjem z nepremičnim premoženjem ni opravila cenitve treh zemljišč, katerih posamična vrednost je bila izkustveno višja od 20.000 evrov, namero o sklenitvi neposredne pogodbe za prodajo zemljišč pa je objavila le pet dni pred sklenitvijo pogodbe.

V procesu nadzora nad izvajanjem pogodbe MOL-u v enem primeru ni uspelo zagotoviti, da bi bil podizvajalec skladno s pogodbenimi določili potrjen pred dejanskim izvajanjem storitev, v drugem primeru pa ni mu uspelo zagotoviti, da bi podizvajalca izvedla dela v vrednosti, dogovorjeni s pogodbo. V dveh primerih je s sklenitvijo pogodbe prevzela za skupaj nekaj manj kot 627.000 evrov več obveznosti, kot je imela za ta namen načrtovanih sredstev v načrtu razvojnih programov, še poudarja Računsko sodišče.

Nepravilnosti pri javnih razpisih

Nekatere nepravilnosti je ugotovilo tudi pri izvedbi javnih razpisov na področju kulture, sociale, zdravja, mladine in športa ter pri zadolževanju pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine. Sporno pa je tudi to, da je občina v letu 2020 oddajala lokacije za oglaševanje na javnih mestih sedmim pravnim osebam, ne da bi prej izvedla javni razpis in ne da bi z njimi sklenila pogodbe o oglaševanju. Pravni osebi je izdala dovoljenje za oglaševanje na avtobusih za nazaj in ji dopustila, da je oglaševala na avtobusih brez ustreznega dovoljenja.

Računsko sodišče je MOL-u podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je občina med revizijskim postopkom sprejela ustrezne popravljalne ukrepe oziroma ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost nastajanja takšnih nepravilnosti v prihodnje.