Načrt upravljanja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je po predstavitvi osnutka in prejemu pripomb nanj v fazi usklajevanja, je na novinarski konferenci povedal vodja službe parka Andrej Verlič. Predlog načrta so začeli pripravljati leta 2018. Prvi osnutek so zavodu za varstvo narave predstavili oktobra lani. Zavod je predlagal spremembo koncepta in dopolnitev z nekaterimi vsebinami, nakar so spremenjeno vsebino začeli usklajevati s pristojnimi strokovnimi službami in organizacijami.

Zakon o ohranjanju narave sicer določa, da lahko ustanovitelj parka za čas do sprejetja prvega načrta upravljanja določi začasne upravljavske smernice, je poudaril Verlič. Pripravi jih pristojni organ mestne uprave v sodelovanju z zavodom za varstvo narave, veljajo pa do sprejetja prvega načrta upravljanja oziroma največ pet let. Začasne smernice za upravljanje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je Mestna občina Ljubljana (MOL) sprejela leta 2018.

Ko bo zavod za varstvo narave podal končno strokovno mnenje o sprejemljivosti predlaganega načrta upravljanja, ga bo potrjeval še mestni svet MOL-a, je pojasnil Verlič.

Sorodna novica Inšpekcija ustavila sečnjo dreves na Rožniku, občina se je na odločbo pritožila

Inšpektorica meni drugače

Inšpektorica za naravo in vode je namreč v maja izdani odločbi, s katero je ustavila posek dreves v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, opozorila, da še vedno ni pripravljen načrt upravljanja krajinskega parka, ki ga upravlja podjetje Voka Snaga.

Razlog za zaustavitev sečnje dreves je v tem, da občina pred posekom ni pridobila mnenja zavoda za varstvo narave. Verlič vsebine inšpekcijske odločbe neposredno ni komentiral, se je pa navezal na nekatere nepravilne navedbe glede vsebine odloka v medijih. Pojasnil je, da odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib pridobitev predhodnega soglasja zavoda zahteva le za izvajanje gozdarskih investicijsko-vzdrževalnih del, ki bi bila v nasprotju z varstvenimi cilji krajinskega parka, ter za izvajanje strojne sečnje v primeru nujnih sanacijskih del, na primer po obsežnejšem vetrolomu, žledolomu ali kakšni drugi večji naravni nesreči.

"Sečnja, ki je v skladu z gozdnogospodarskim načrtom in ne sodi med ta dela, pa je z odlokom dovoljena. V odloku namreč ni navedeno, da je zanjo treba pridobiti predhodno mnenje ali soglasje zavoda za varstvo narave," je poudaril.

Sorodna novica Ljudje se na drevesa čustveno navežemo, a na Rožniku pač ne moremo imeti pragozda

Sečnja sprožila nekaj nezadovoljstva

Občina se je na inšpekcijsko odločbo sicer pritožila, do odločitve o pritožbi pa je sečnja ustavljena. Po podatkih inšpektorice je podjetje Tisa, ki izvaja sečnjo, podrlo 200 odkazanih dreves od 389.

Gre za odstranitev dreves na pet hektarjev velikem območju med vodohramom Rožnik in Podrožniško potjo, ki jo je z odločbo dovolil Zavod za gozdove Slovenije. Sečnja je sicer na noge dvignila civilno družbo in posameznike, ki so nasprotovali obsegu sečnje v krajinskem parku. Predstavniki gibanja Mladi za podnebno pravičnost, Protestivala, Inštituta za politike prostora in strokovnjak meteorologije so na novinarski konferenci na začetku januarja izrazili nestrinjanje s posekom ter občino pozvali k ustavitvi del.