Do petka bo vsak dan med 7.30 in 17. uro zaprtih več pešpoti, ljubljanski grad pa bo v tem času dostopen izključno z vzpenjačo, ki bo vozila med 9. in 22. uro.

Popolna zapora bo na osmih točkah, in sicer na Osojni poti, Cesti slovenskih kmečkih uporov, Lončarski stezi, Mačji stezi, Grajskem drevoredu, Za ograjami, Lutkarski poti in Osojni stezi. Ob zaporah bo organizirano tudi varovanje. Druge poti po pobočju, predvsem z južne in vzhodne smeri, bodo prehodne.

Mestna občina Ljubljana načrtuje, da bodo dela končali do petka. "Čeprav bo izbrana tehnologija sečnje in spravila lesa verjetno za mnoge opazovalce zanimiva, obiskovalce opozarjamo in prosimo, da se območju delovišča ne približujejo in da upoštevajo zapore poti, drugo signalizacijo in usmeritve izvajalcev. Izvedba del s helikopterjem bo dobro vidna tudi z varne razdalje, na primer z Novega trga," so sporočili z mestne občine.

Vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Maja Žitnik je dejala, da bi glede na vremensko napoved moralo vse potekati po zastavljenem planu.

"Ta območja bodo do petka zaprta vsak dan med 7.30 in 17. uro. V tem času bo objekt ljubljanskega gradu dostopen izključno z vzpenjačo. Do konca marca pa bodo sledile še druge dejavnosti, kot so nameščanje podajno-lovilnih ograj, odstranitev ostankov del in ureditev območja," je po poročanju Radia Slovenija povedala Žitnik.

Ljubljanski župan Zoran Janković je v torek dejal, da je sečnja na grajskem hribu namenjena zaščiti hiš in prebivalcev pod gričem.

Razbremenitev tal na pobočju grajskega griča

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je sporočil, da so v primeru grajskega griča sledili tudi mnenju ljubljanske biotehniške fakultete ter posebej ustanovljene strokovne komisije, v kateri so sodelovali strokovnjaki različnih področij. "Komisija je na terenu pregledala vsa drevesa, zajeta v strokovnem mnenju, in za vsako posebej ocenila, ali ga je možno arboristično obdelati ali pa je zaradi nagnjenosti, bolezni ali poškodovanosti potrebna njegova odstranitev," so navedli v ZGS-ju, kjer poudarjajo, da je zmotno prepričanje, da puščanje debelega, težkega ali poškodovanega drevja na strmih pobočjih vedno preprečuje erozijo.

"Takšno drevje pogosto zmanjšuje nosilnost tal in povečuje tveganje za podore. Zaradi svoje teže in nagibanja lahko poškodovano drevje povzroči zdrs zemljine, še posebej ob močnejših vremenskih pojavih. Nazoren primer posledic neukrepanja je iz leta 2014, ko zaradi nasprotovanja niso bila pravočasno odstranjena vsa izbrana drevesa na grajskem griču. Ta drevesa so kasneje padla med žledolomom, nekatera skupaj s koreninami, ki so jih morali sidrati, da niso zgrmela v objekte," so pojasnili in poudarili, da na grajskem griču tudi zdaj obstaja tveganje za plazenje, ki pa se lahko zmanjša prav z razbremenitvijo tal.

"Ključni ukrep v tem primeru je odstranitev težkih dreves, ki lahko s svojim nagibanjem sprožijo rahljanje tal in podore. Pri padcu večjih dreves pride namreč do izruvanja koreninskih pletežev, kar še dodatno destabilizira teren," so še pojasnili v ZGS-ju in dodali, da posek dreves v nobenem primeru ne ogroža biotske pestrosti grajskega griča. Z izvedeno sečnjo pa se bo biotska pestrost grajskega griča v prihodnjih letih celo okrepila.

Po navedbah GZS-ja bo na grajskem griču v coni C ostalo 96 odstotkov dreves, v coni B pa 81 odstotkov dreves. V številu 205 je zajeto veliko drobnih dreves iz cone A, ki se bodo posekala zaradi posega in namestitve podajno-lovilnih ograj. Z uporabo helikopterske sečnje pa se bosta, kot pravijo v ZGS-ju, v največji možni meri ohranila podrast in mlajši drevesni sloj.