V raziskavo so zajeli pet občin. Ob Ljubljani, Kopru in Kranju, ki so mestne občine, še Ajdovščino in Kamnik. Raziskovalci so svojo analizo uperili na več vidikov delovanja lokalnih skupnosti. Kot najbolj pereča področja so se izkazale medijske objave, pojavnost kandidatov na javnih prireditvah, investicijski odhodki, plakatiranje ...

Koper absolutni rekorder
Eden izmed pomembnejših mehanizmov, ki zagotavlja uspeh na volitvah, je medijska izpostavljenost kandidatov. Med uradno volilno kampanjo so bili koprski kandidati za župana omenjeni 619-krat. Več kot tretjina omemb se je nanašala na ime aktualnega župana Borisa Popoviča, vsi preostali kandidati so bili pod 100 oz. okoli 50 ali celo manj omembami. V prestolnici je bilo teh objav 1.012, v vsaki četrti objavi se je pojavil priimek aktualnega župana Jankovića. Levji delež k neravnovesjem so prispevala občinska glasila. Ta po mnenju TI-ja sama po sebi glede na vsebino in uredniško zasnovo predstavljajo svojevrstno anomalijo. "V več občinah se je v času volilne kampanje pokazalo, da so glasila preveč podvržena aktualni politični oblasti. V nekaterih do te mere, da lahko govorimo o zlorabi javnih sredstev za namene volilne kampanje."

Občinska glasila kot strankarska trobila
V Ljubljani so občinsko glasilo gospodinjstva prejela v tednu pred volitvami. Čeprav so predhodna glasila terminsko zamujala, je bila predvolilna izdaja dostavljena predčasno, izpostavljajo v TI-ju. "Iz podrobnega pregleda vsebine je mogoče ugotoviti, da se v glasilu pojavlja več kandidatov županove liste, ki večkrat navajajo to listo. Preostali kandidati in liste niso predstavljeni v glasilu, kar nakazuje na neenakopravno zastopanost in možnost dostopa vseh kandidatov do pojavljanja v glasilu."

A tudi ljubljanski model samopropagande na račun javnega denarja je očitno mogoče preseči. Prehiteli so jih v Kopru, kjer so po desetmesečnem premoru, tik pred volitvami, izdali kar dve številki. Po volitvah pa je obveščanje občanov na ta način povsem zamrlo. V oči predvsem bode osemstranski intervju z županom Popovičem in še štirimi predstavniki krajevnih skupnosti, ki so kandidirali na drugi Popovičevi listi "Slovenija za vedno". "Ostali kandidati za svetnike ali župane se v publikaciji niso pojavili, kar kaže na izrazito pristranskost vsebine v prid aktualne oblasti," ugotavljajo v TI-ju. Druga številka glasila je bila po zasnovi podobna prvi, s to razliko, da so jo obogatili z DVD-videovsebino, ki poveličuje lik in delo župana Popoviča.

Takšna uporaba javnih sredstev je po obstoječi zakonodaji prepovedana, pravijo na TI-ju, zato so podali tako na inšpektorat za notranje zadeve kot Računsko sodišče prijavo. Prvi kršitev ni zaznal, drugi pa je uvedel nadzor, a ne v Ljubljani in Kopru, kjer so bile opažene najhujše kršitve. Na ugotovitve TI-ja so se odzvali v koprski občini: "V Mestni občini Koper in v uredništvu časopisa KP-MOK ostro zavračamo vsakršne trditve in ocene, da je bilo občinsko glasilo kakor koli zlorabljeno za predvolilne potrebe župana Borisa Popoviča in z njim povezanih strank."

Gradbeni posli in rezanje trakov
V poglavje o zlorabi oblasti glede na izsledke študije sodijo tudi gradbeni posli. Leta 2013 so občine za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije namenile 400 milijonov evrov, leto pozneje, ko so potekale volitve, pa je ta številka poskočila na skoraj 700 milijonov evrov. Na vprašanje TI-ja, zakaj se to dogaja, so jim na združenju občin odgovorili, da gre za učinek zaključka EU-jeve finančne perspektive 2007-2013. "Podrobna analiza je pokazala, da navedeni argument ne drži, saj je do tako rekoč identičnega pojava prišlo tudi pred lokalnimi volitvami leta 2010, ko se omenjena ali kakršna koli druga perspektiva ni iztekla," pravi Sebastijan Peterka iz TI-ja. Koncentriranje investicij na volilno leto rezultira v številnih otvoritvah in rezanjih trakov, kar predstavlja odlično priložnost za promocijo, za katero posameznik ne potrebuje lastnih sredstev, še navaja poročilo.

Inšpekcija kot brezzobi tiger
Posebej skrb vzbujajoče je področje nadzora in sankcioniranja, saj kot ugotavljajo v TI-ju, sistem ne deluje skladno s pričakovanji. "Večina opaženih nepravilnosti, ki smo jih dokumentirali in posredovali odgovornim organom, ni bila sankcionirana. Tukaj izstopa inšpektorat za notranje zadeve, ki je od 101 poslanega primera sankcioniral zgolj enega," v zbirnem poročilu navajajo avtorji raziskave. Svojo relativno neučinkovitost posredno priznavajo tudi na inšpektoratu, kjer opozarjajo, da posredovanje posameznih primerov, ki so jih zaznali prostovoljci TI-ja, niso bili podani na način, da bi jih lahko vodili kot prijavo.

"Šlo je za obvestila, na podlagi katerih v hitrem postopku nismo mogli ugotoviti, ali je nekdo ravnal v nasprotju z zakonom," pravi inšpektor Mitja Remec. Obenem opozarja, da jim zakon ne omogoča izdaje inšpekcijske odločbe, ampak nastopajo le kot prekrškovni organ, ki na podlagi zbranih dokazov sprejme odločitev. V zadnjih letih so zaznali na stotine klicev, obvestil in drugih prijav in pritožb, a le v 24 primerih so lahko izdali tudi odločbo.

Vodja inšpektorata Mitja Perko pravi, da se s tem področjem na ministrstvu ukvarja od pet do sedem inšpektorjev. "V času pred volitvami in v času volitev je dinamika prijetih prijav, vprašanj, pisanj, zaprosil relativno velika, organ pa mora v času pred volitvami in v času volitev upoštevaje svoje kadrovske zmožnosti, ukrepati tudi na drugih pomembnih področjih, za katera je pristojen. Zaradi navedenega je nemogoče, da bi pooblaščene uradne osebe vsako prijavo preverile neposredno na terenu z namenom, da bi se zagotovili zadostni dokazi za izvedbo hitrega prekrškovnega postopka," pravi Perko. Zanimalo nas je, ali bi za učinkovitejši nadzor inšpektorji potrebovali večja pooblastila. Remec pravi, da je to stvar strokovne ocene in volje zakonodajalca. Na TI-ju pa pravijo, da že obstoječa zakonodaja dopušča učinkovitejši nadzor, a bi določene spremembe v smislu spremembe zakonodaje veljalo kljub temu čim prej sprejeti.