Brigita Gajzer Pliberšek iz občinskega urada za vzgojo in izobraževanje je na novinarski konferenci povedala, da so bile trenutno veljavne cene programov javnih vrtcev v Mariboru uveljavljene junija lani, nova sprememba pa je potrebna zaradi uskladitve z dejanskimi stroški izvajanja teh programov, ki se zvišujejo, in tako občina vedno težje zagotavlja sredstva za investicijsko vzdrževanje vrtcev.

Če bodo mestni svetniki v četrtek podprli predlog, se bo plačilo staršev za otroka v prvem starostnem obdobju zvišalo za 5,2 odstotka in v drugem starostnem obdobju za 5,8 odstotka. "To predstavlja za starše v najnižjem dohodkovnem položaju spremembo za 2,35 oz. 2,03 evra na mesec," je pojasnila Gajzer Pliberšek in poudarila, da vse oprostitve plačil posameznikov ostajajo v veljavi, prav tako ne bo sprememb pri občinskih subvencijah. "Kljub predlagani spremembi tako ostajajo cene vrtcev v Mariboru med najnižjimi v Sloveniji, saj mestni proračun namenja izdatna sredstva za subvencije," je zatrdila.

Cene vrtcev so letos poskušali spremeniti že dvakrat, a niso dobili soglasja mestnega sveta. V nasprotju s prejšnjimi predlogi tokrat ne poskušajo znižati občinskih subvencij.
Likvidnostno stanje občine v prvem poletju je bilo zelo dobro.

Poročilo o izvrševanju občinskega proračuna v prvi polovici letošnjega leta kaže, da so bili prihodki brez prenesenega ostanka sredstev od lani realizirani v znesku 64,4 milijona evrov, kar predstavlja 42 odstotkov vseh načrtovanih prejemkov. V to je vključeno zadolževanje za nekaj manj kot 600.000 evrov za Zdravstveno postajo Magdalena. Odhodki so bili do konca junija realizirani za 69,5 milijona evrov, kar predstavlja 40 odstotkov vseh načrtovanih.

Proračun je bil sprejet februarja, in sicer 169,3 milijona evrov in nato z rebalansom junija zvišan na 173,9 milijona evrov. Mateja Cekić iz urada za finance in proračun je pojasnila, da je likvidnostno stanje občine v prvem poletju zelo dobro, zato ni bilo treba izkoristiti likvidnostnega posojila. Letošnje izvrševanje proračuna je po njenih besedah podobno kot v preteklih letih, bo pa do konca leta treba sprejeti rebalans, verjetno oktobra.

V četrtek bodo mestni svetniki obravnavali tudi dokumentacijo za gradnjo vročevoda na Smetanovi ulici, s čimer po besedah Andraža Mlakerja iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor zagotavljajo nadomestilo za dotrajani kotlovnici pri umetnostni galeriji in gledališču. Za naložbo bodo letos potrebovali 330.000, v prihodnjem letu pa 1,3 milijona evrov.

S predlogom spremembe občinskega odloka o urejanju prometa med drugim urejajo parkiranje motornih koles v mestu in uvajajo možnost pridobitve dovolilnic za parkiranje za najemnike, saj so bili do teh doslej upravičeni le stalni prebivalci.

Dodatna mesta za pokope na Dobravi

Na pokopališču Dobrava namerava občina zagotoviti dodatna mesta za pokope, mestne svetnike pa bo seznanila tudi z nadaljevanjem obnove površin v Mestnem parku, nadgradnjo zasneževalnega sistema na smučarski progi Habakuk ter načrti za selitev sedeža mariborskega zavoda za turizem in infotočke. Kot je pojasnil župan Saša Arsenovič, so dobili ugodno ponudbo za nakup prostorov na Glavnem trgu, zato bi radi tam uresničili željo za lociranje vseh dejavnosti zavoda na enem, bolj obiskanem mestu.

Tudi letos se 20. oktobra napoveduje praznovanje dneva Maribora, ko med drugim podelijo najvišja priznanja občine. Častna občana bosta postala kiparka Vlasta Zorko in pravnik Ivan Gorjup. Zlati grb mesta bo prejel ginekolog Gabrijel Elko Borko, srebrni grb duhovnik Sebastijan Valentan, bronasti grb kulturna delavka Nina Medved, listino mesta pa potujoča enota Mariborske knjižnice in zavod Franko.