Kot so sporočili z mariborske občine, so fizikalno-kemijske analize vzorcev vode iz Stražunskega potoka oziroma kanala, bližnjih izvirov in mlak, ki jih je opravil nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pokazale večjo onesnaženost v samem kanalu, manjšo pa tudi v površinskih vodah bližnjih izvirov in mlak. Voda zato ni primerna za zalivanje in pitje, tudi za živali ne.

V zahodnem delu Stražunskega gozda, kjer so vrtički, so že namestili obvestila o neustreznosti vode, neposredno pa bo najemnike vrtov na občinskih zemljiščih seznanilo javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki z njimi sklepa najemne pogodbe. Pri obveščanju sodelujejo tudi mestne četrti.

Glavni vir onesnaževanja Stražunskega potoka je presežek odpadne vode, ki ob večjih padavinah prihaja iz razbremenilnikov dotrajanega kanalizacijskega sistema. Vanj se med drugim stekajo tudi meteorne vode s hitre ceste skozi Maribor.

Površinske vode v Stražunu se dodatno onesnažujejo zaradi neprimernega ravnanja najemnikov vrtov. Na delih vrtov se namreč kopičijo odpadki, nekateri najemniki so si celo postavili poljska stranišča.

"V tem trenutku je najpomembneje, da so predvsem obiskovalci Stražunskega gozda in vrtičkarji seznanjeni, da vode iz potoka (kanala), izvirov in mlak na celotnem območju Stražunskega gozda ne smejo uporabljati. Na Mestni občini Maribor pa smo začeli oblikovati ukrepe, s katerimi bi problematiko v Stražunskem gozdu celovito in trajno uredili," so še sporočili z mariborske občine, kjer med drugim napovedujejo proučitev možnosti sanacije kanalizacije v tem delu mesta, natečaj s področja krajinske arhitekture za ureditev celotnega Stražuna, prihodnjo pomlad pa naj bi tudi organizirali akcijo čiščenja Stražunskega gozda.