5. marca 1477 je mesto Krško prejelo mestne pravice. In ravno ta dan so po 536 letih izbrali, da so v njem odprli in predali v uporabo prenovljeno Mencingerjevo hišo.

Gre za dve meščanski hiši, v katerih je nekoč prebival dr. Janez Mencinger, slovenski pisatelj, odvetnik in politik. Hiša je bila dolga leta zapuščena in je propadala ter kazila podobo starega mestnega jedra. Leta 2009 jo je krška občina odkupila od potomcev in s pomočjo evropskih sredstev povsem obnovila.

Na odprju prenovljene Mencingerjeve hiše smo lahko videli Adama Bohoriča, Jurija Dalmatina, Janeza Vajkarda Valvasorja in tudi dr. Janeza Mencingerja. Te pomembne Krčane so spremljale tudi njihove žene in druge ugledne krške meščanke: Josipina Hočevar, Ana Maksimilijana in Regina Konstanca Valvasor, pa tudi Valvasorjevimi vnuki, ki so jih upodobili otroci gledališke skupine Kulturnega društva Stane Kerin iz Podbočja.

Na odprtju je bil slavnostni govornik zgodovinar dr. Boris Golec, ki je vidno zadovoljen, da se je ta hiša obnovila, za TV Slovenija ponovno potrdil, da ni več nobenega dvoma, da je v tej hiši res živel in umrl polihistor Valvasor, in ne v sosednji, kot se je doslej ugibalo. Golec je to pojasnil z dejstvi: "V tej hiši je prebival Valvasor približno pol leta od pomladi do zgodnje jeseni 1693, ko je tu tudi zatisnil oči. Ti dokazi so v glavnem posredni, vendar pa se tako zelo dopolnjujejo, da v tem mozaiku danes ni več kamenčka, ki bi manjkal."

Odprtja se je udeležila tudi vnukinja dr. Janeza Mencingerja 93-letna dr. Jelena Mencinger, ki se je prav tako razveselila obnovljene hiše, kamor je sama zahajala kot otrok, saj je živela v Ljubljani. O hiši pa je povedala: "Do vojne je bilo zelo lepo oskrbovana, po vojni je bilo pa vsega, vse sorte je bilo ljudi notri. Zdaj je pa čudovito obnovljena."

Obiskovalci so dobili tudi priložnostne razglednice, ki so jih lahko brezplačno poslali naprej. Svoj podpis pa so lahko pustili tudi na otvoritveni listini. Med ogledom prenovljene hiše so si lahko ogledali tudi film o obnovi, prav tako nekatere arheološke najdbe, ki jih je predstavila arheologinja mag. Alenka Jovanović, Stanka Hrastelj in Borut Cafuta sta predstavila lončarsko obrt, Silva Keršmanc in Anita Radkovič sušenje sadja v rekonstruirani sušilnici sadja iz 19. stoletja, Darja Bukovec pa je naredila prave medenjake.

Obnova je bila celovita in polna novih spoznanj
Med celovito obnovo, med katero so opravili tudi vrsto restavratorskih in arheoloških posegov, so v njej odkrili izjemne najdbe. Najpomembnejša so zagotovo odkritja ostankov posvetnih renesančnih portretnih fresk z dvema grboma, ki potrjujejo domnevo, da je v hiši živela pomembna krška plemiška družina. Te poslikave so tudi edinstven dokument slovenskega protestantizma in hkrati takratnega meščanskega življenja.

Arheološka izkopavanja so odkrila bogato srednjeveško preteklost. Mencingerjeva hiša predstavlja namreč dobro ohranjeni del mesta, ki je bil zgrajen v baročni meščanski maniri z osnovami v starejših obdobjih. Tik pred koncem arheoloških raziskav so bili na atrijskem dvorišču severne hiše odkriti še ostanki nosilnih stebrov lesene arhitekture. Ti ostanki naj bi bili iz časa srednjega veka (13. oz. 14. stoletja). Gre za sledove iz časa najstarejše zgodovine mestne naselbine v Krškem.

Tudi zato je bila obnova, ki je stala 2,8 mio. evrov, po mnenju krškega župana mag. Mirana Stanka upravičena. Občina Krško je zanjo zagotovila 1,3 milijona evrov, preostala pa sta prispevala Evropski sklad za regionalni razvoj in državni proračun.

Hiša, ki ima kar 62 prostorov, bo po prenovi zdaj služila Regijski razvojni agenciji Posavje. V njej je tudi Mencingerjeva soba, kjer je predstavljeno življenje in delo Janeza Mencingerja, tudi s pomočjo nekaterih originalnih predmetov in pohištva iz 19. stoletja. Kot del predstavitve življenja v hiši ostaja tudi sušilnica sadja, ki je restavrirana in bo lahko služila tako predstavitvi kot svojemu namenu. V njej pa nameravajo v prihodnosti predstaviti še industrijsko dediščino Krškega.

Mencingerjeva hiša ima pestro zgodovino
Nekdanja Mencingerjeva hiša ima bogato in pestro zgodovino. Kot so zapisali na spletni strani občine Krško, je o hiši, ki jo je leta 1882 kupil pisatelj, odvetnik in pozneje kratek čas tudi župan mesta Krško, Janez Mencinger, tik ob takrat novi zgradbi meščanske šole (danes Fakulteta za energetiko in Fakulteta za logistiko), je največ znanega zaradi dveh slavnih in pomembnih prebivalcev mesta – Janeza Vajkarda Valvasorja in Janeza Mencingerja, po katerem je hiša neformalno, a splošno sprejeto, tudi poimenovana.

Mencinger je hišo, ki je bila takrat že sestavljena iz dveh v osnovi baročnih hiš, kupil od grofa Antona Aleksandra Auersperga, bolj znanega kot lastnika gradu Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem in takrat že razpadajočega gradu Krško ter znanega tudi kot pesnika z imenom Anastazij Zelenec - Grün.

Dve stoletji pred tem, leta 1692, je južni del oziroma južno baročno hišo od mestnega svetnika Jakoba Vodnika kupil Janez Vajkard Valvasor. Valvasorjevi so v hiši živeli do leta 1699, še skoraj šest let po smrti slavnega polihistorja. Krčani so konec 19. stoletja kot Valvasorjevo zadnje prebivališče prepoznali in označili hišo v neposredni bližini (Valvasorjevo hišo, ki je danes del Mestnega muzeja Krško), Mencinger pa je že takrat zapisal, da bi se vsaj še sedem hiš v Krškem lahko potegovalo za to čast. Mogoče je prav on poznal prejšnje lastnike hiše.

Mencingerjeva hiša je pomemben in prepoznaven del arhitekturne dediščine mesta Krško in je še edini dobro ohranjeni del mesta, ki je bil zgrajen v baročni meščanski maniri z osnovami v starejših obdobjih. Prenova, predvidoma v 19. stoletju združenih hiš, je temeljila na podrobnih raziskavah stavbne preteklosti, odkrivanju posameznih elementov in je potekala pod konservatorskim vodstvom in nadzorom Alenke Železnik z Zavoda za kulturno dediščino Slovenije, OE Ljubljana. Pomemben del prenove so bile tudi arheološke raziskave, ki so tekle že v času priprave projekta in med samo obnovo. Ob znanih in vidnih arhitekturnih sestavinah, kot je obokana dvorana, dve obzidani dvorišči, lepo ohranjeno podstrešje, lepo ohranjene peči, so razkriti tudi novi elementi, npr. zanimive in dragocene šablonsko beljene stene in stropi ter številni kamniti deli, ki so bili nekoč najbrž deli krškega gradu – npr. preklada z vklesanima zmajema.

Hiša je bila obnavljana v letu 2012 prav v času praznovanja 130. obletnice Mencingerjeve priselitve v Krško in ob 100. obletnici njegove smrti (1912).

Za MMC Goran Rovan