Čeprav je invalid, bi tako stroške nakupa kot šolanja psa moral kriti sam, česar seveda ne more, saj nima denarja, zato so mu spet na pomoč priskočili številni donatorji.

Zlata prinašalka Kala je lani pri dvanajstih letih zbolela in ni več kos dosedanjemu poslanstvu. Hitro se utrudi in Martinu ne more več pomagati pri vsakodnevnih opravilih. Martin je moral zato poiskati novo psičko in s pomočjo dobrih ljudi je dobil odlično usposobljeno novo pomočnico Missy. Brez psa pomočnika si Martin ne predstavlja več samostojnega življenja. Pri 24 letih se je namreč pri skoku v Kolpo tako hudo poškodoval, da je kot tetraplegik pristal na invalidskem vozičku. Kljub temu ni obupal in je skušal čim bolj samostojno živeti. Seveda brez pomoči družine tega ne bi zmogel, veliko pa mu je pomagala tudi zlata prinašalka Kala.

Črno labradorko Missy, ki je že nadomestila Kalo, je Martin poiskal kar sam. Šolanje, ki je trajalo osem mesecev, je psička začela že pri desetih mesecih starosti in zdaj je že povsem kos svoji nalogi. Njeno usposabljanje sta prevzela Alenka in Matjaž Zanut iz Brežic, ki sta izšolala kar nekaj psov pomočnikov, večinoma za slepe in slabovidne, nekaj psov pa tudi za invalide na vozičkih. Matjaž Zanut pravi, da je bilo šolanje pri tako mladi psički lahko tako hitro in učinkovito tudi zato, ker živi Martin blizu in se je s psičko večkrat srečal že med urjenjem.

Ob tem dodaja: "Naj povem, da smo imeli priložnost, da se je Missy z Martinom že v samem konceptu šolanja videla, seznanila, spoznala in je bil prenos veliko lažji. Smo pa morali z njo opraviti kar precej nalog, od poslušnosti, socializacije, jo naučiti pomoči in še česa. Kar zadeva šolanje psov za ljudi na vozičku in slepe in slabovidne moram reči, da je za slepe in slabovidne veliko zahtevnejše in dolgotrajnejše."

Martin kar ne more prehvaliti, kako ubogljiva je zdaj njegova Missy in kaj vse zna. O njej pravi: "Missy zna marsikaj. Prinaša mi stvari, kot so daljinec za televizor, rokavice, kapo, pobira predmete, ki mi padajo na tla, zapira in odpira hišna vrata, pomaga mi pri oblačenju in slačenju. Verjamem, da jo bom tudi sam še marsikaj naučil, saj je zelo željna učenja, čeprav je še zelo mlada in potrebuje tudi sprostitev in igro."

Martinu brez pomoči donatorjev ne bi uspelo kupiti psice pomočnice
Medtem ko slepim in slabovidnim zdravstvena zavarovalnica v celoti krije stroške nabave in šolanja psa pomočnika, je bil Martin kot tetraplegik prisiljen sam zbrati potreben denar. Pri tem so mu z donacijami prek Rdečega križa pomagali mnogi. Martin vseh niti ne more našteti, omeni le tiste, ki so prispevali največ, seveda pa je vsem za donacije neizmerno hvaležen, saj so mu s tem omogočili nadaljnje brezskrbno življenje.

Šolanje je stalo devet tisoč evrov, kar pa je polovico manj, kot bi moral dati zanj, če bi živel v tujini. "Meni so prek računa Rdečega križa pomagal mnogi, tako moja nekdanja firma, kjer sem bil zaposlen – Resistec, moji nekdanji sodelavci in številni drugi. Čeprav nekateri menijo, da je šolanje drago, sem prepričan, da je gotovo vredno tega denarja, ker vem, koliko časa in truda je potrebnega, da se pes vsega tega nauči. Že človeka je marsikdaj težko vsega naučiti, kaj šele žival. Tudi če bi sam imel denar, bi bil pripravljen plačati. Zame Missy ni le pomočnica, je zvesta sopotnica, ki z mano hodi vsepovsod. Zaradi nje sem tudi več na zraku, lahko se gibljem samostojno, ne potrebujem žene ali drugih ljudi, sicer bi moral imeti ob sebi vseskozi nekoga, da bi mi pomagal. Tako pa lahko hodim po Velikem Podlogu, grem pa tudi po drugih vaseh."

Z Missy, ki se zelo dobro razume tudi z Martinovo nekdanjo pomočnico Kalo, je zdaj povsem samostojen in ni odvisen od drugih. Upa, da bo tako še najmanj naslednjih deset let.

Za MMC Goran Rovan