umetnosti, ki je po njunem danes zapostavljena, saj se velikokrat skriva v senci sodobne umetnosti. Sta ena redkih slovenskih slikarjev, ki nadaljujeta poslanstvo starih klasičnih mojstrov.

V galerijskih prostorih gradu Sevnica bo do 9. februarja na ogled umetniška razstava akademskega slikarja Gregorja Smukoviča iz Račje vasi in diplomiranega slikarja Nika Anikisa Skuška iz Sevnice z naslovom Dvig nove klasične umetnosti. Avtorja razstave želita galerijske prostore znova oživeti z veličino in pomembnostjo klasične umetnosti, ki je v današnjem času žal zapostavljena, saj se velikokrat skriva v senci sodobne umetnosti. "Sva ena redkih slovenskih slikarjev, ki nadaljujeva poslanstvo starih klasičnih mojstrov. Gledalcu tako skušava usmeriti pogled na sliko v smislu vrednote umetnosti lepega, estetike, veščine slikanja in razkriti skrivnosti, nauke ter geometrijske matrice, ki se skrivajo v sliki in so skrbno premišljeni temelji že v samem načrtovanju slike," sta zapisala v povabilu na razstavo.

Razstava predstavlja dela obeh umetnikov, ki so nastala v zadnjih petih letih. Dela so iz časa študija na akademiji oziroma iz časa po zaključenem študiju. Obiskovalec pa si lahko poleg retrospektivne razstave slik ogleda tudi risbe, kipe, grafike, fotografije, ilustracije in matte paintinge.

Odprtje razstave je potekala ob bogatem glasbenem in kulturnem programu, v katerem so sodelovali: Saša Božič na klavinovi, Vanja Ivanković na flavti, Uroš Polanec na harmoniki, pevec Omar Naber, mladi plesalec Enej Štefanič in Red kraljevega orla, ki je uprizoril viteške dvoboje ter Vitezi belega volka, ki so prikazali ognjeni ples. Program je povezoval Matjaž Anžur kot vitez Volk Turjaški. Res številne zbrane je pozdravil tudi sevniški podžupan Jože Žnidarič, ki je mladima avtorjema zaželel še veliko novih del.

In kot sta v spremnem katalogu ob razstavi zapisala avtorja, je ta razstava prvi močan mejnik v njuni izraznosti kot slikarja. In dodala: "Morda je tudi mejnik, ki predstavlja dvig novega slikarstva v slovenski zgodovini umetnosti. Trenutno ga bova postavila dva mlada slikarja in morda se nama pozneje pridruži še kašen umetnik. Predstavlja ponovno obuditev figurativnega, mitološkega in vizionarskega slikarstva, kvalitete zgodovine neoklasicizma, baroka in renesanse ter jih izraziti na sodoben slikarski način."

Nik Anikis Skušek raziskuje načine, kako skriti v sliko simbole
"Lepota Resnice te osvobodi. Resnica skozi sliko posadi Seme Lepote in svobode v vaše Srce." S temi besedami začenja svojo predstavitev Nik Anikis Skušek v zloženki in dodaja: "Moje poslanstvo je skozi slike izražati skrivnosti, nauke in mistična znanja. Sporočila, ki govorijo o veličastnosti človeškega bitja, o bitjih Luči, o božjem sinu in hčerki. Govorim o Zmagi v Luči, ki terja spopad z zverjo, ki se skriva v nas. Naša rojstna pravica je biti svoboden, biti kreator, bivati v višji zavesti, ljubiti in odpuščati. Moj slikarski svet je preplet vizionarskega in figurativnega slikarstva. Povezuje realistično z nadrealističnim. Glavni izrazni medij, s katerim najraje ustvarjam, je olje na platno. Slikam podobe iz duhovnih sfer, kot so angeli, tempelj vijoličnega plamena, v dela vnašam fantastična bitja, kot so zmaji in zveri, ki pa stojijo ob stvarnih ljudeh. Iz tega lahko sklepate, da so slike, ki jih ustvarjam prepojene z zgodbami in nauki. V mojem delu raziskujem načine, kako skriti v sliko simbole, znanja in skrivnosti, ki te lahko popeljejo do svojih globin, do mističnih svetov šol misterijev. Znanja črpam iz različnih virov. Nisem zaklenjen samo v enosmerno interpretacijo duhovnega skozi slikarstvo. Že vsa leta se navdihujem nad renesančnimi slikarji: Leonardo da Vinci, Paolo Veronese Cagliari in Rafaelo Santi, neoklasicističnimi slikarji: William Bouguereau, Pierre Auguste Cot in sodobnimi: Donato Giancola, Alexei Antonov, Erik Koeppel ter Marius Michael George."

Gregor Smukovič je občudovalec starih baročnih mojstrov in neoklasicizma
Leta 2012 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Kot velik občudovalec starih baročnih mojstrov in neoklasicizma rad preizkuša svoje slikarske sposobnosti ustvarjanja iluzije prostora na ploski površini in se v svojem oljnem slikarstvu posveča predvsem realizmu ter klasicizmu, motiv njegovega ustvarjanja pa je največkrat figura in narava. Skrbno načrtuje svoje slike s pripravo številnih skic, dokler ne doseže želene kompozicije. Pri načrtovanju slik ga zanimajo tudi geometrijske matrice, ki se skrivajo v sami strukturi narave, kot je npr. zlatorezna spirala, ki jo je mogoče videti v strukturi rasti rastlin, polžev, storžih, cvetovih ... Ravno te matrice predstavljajo osnovni temelj njegovih slik. Poleg klasičnega slikarstva se avtor ukvarja tudi s fotografijo in filmom, na katerega gleda kot na nadaljevanje in višek renesančne umetnosti, saj je medij, v katerem se besedna, glasbena in gledališka umetnost lahko združujejo z likovno. Zanima ga prav tako slikarska filmska scenografija t. i. matte painting. Gre za specializirano zvrst filmske scenografije, ki je bila včasih navzoča kot slika na steklu postavljena pred kamero, danes pa kot digitalno naslikana/ustvarjena slika, ki se z originalnim filmskim posnetkom združuje v celoto v postprodukciji. Matte painting se uporablja predvsem za vizualno izvedbo podobe domišljijskih prizorov, s pomočjo katerih lahko v filmu vizualno vstopamo v preteklost, prihodnost in celo neznane svetove. Na razstavi so na ogled matte paintingi iz njegovega kratkega filma Orchid Blue in novejše delo, matte painting futurističnega jamskega mesta.

Za MMC Goran Rovan