Drst soške postrvi se začenja novembra in traja do konca decembra. Ribice se običajno izvalijo šele konec januarja in prod zapustijo konec februarja. Akumulacijsko jezero so izpraznili takoj po novem letu, voda pa je po dežju s seboj prinesla mulj in blato. "Vsaka ikra ima eno tako majhno luknjico, skozi katero diha. Če pride vanjo pesek ali en drobec mulja, se zaduši. Zagotovo gre za 100.000 iker, prav tako je verjetno velika škoda pri vodnih nevretenčarjih, ki so za ribe glavna hrana. Na srečo vsaj mrtvih odraslih rib nismo našli, očitno so se umaknile," pojasnjuje gospodar Ribiške družine Soča Matija Radovanovič.

Škoda še ni znana
Škodo bodo lahko ocenjevali šele po zaključku del, zavedajo pa se, da v SENG-u škode niso mogli popolnoma preprečiti. "Pri praznjenju akumulacijskih jezer vedno pride do transporta finih usedlin, ki se več let nabirajo na dnu akumulacij. Tega se žal ne da preprečiti, se pa lahko omili s počasnim praznjenjem." Zato so že pred izpraznitvijo dali usmeritve SENG-u, da bi bila škoda čim manjša. "Upoštevali so nekatere smernice, da je treba vodo počasi nižati. Ko so jezero nazadnje praznili pred 17 leti, so to naredili hitreje in so bile posledice še hujše. Imajo tudi vsa soglasja – ministrstva za okolje in prostor, Zavoda za varstvo narave in Zavoda za ribištvo Slovenije. Vse je regularno."

Kot so pojasnili na zavodu za ribištvo, so bila dela sprva načrtovana od začetka septembra do konca oktobra, s čimer so se strinjali, vendar je nato zaradi različnih interesov prišlo do zamika roka na zimski čas. "Posledično se obdobju drsti ali obdobju, ki je najpomembnejše s turističnega vidika, ni več možno izogniti. Drst rib na vplivnem območju, ki je večinoma pod akumulacijo, namreč poteka od novembra do konca junija. Najprej se drstijo postrvi, nato lipani in kasneje ciprinidi, med katerimi so tudi zavarovane vrste rib."

Upajo na povrnitev škode
Kot so še dodali, je nepričakovana večja količina dežja povzročila močnejše spiranje in s tem kaljenje vode, sicer je prednost izvajanja del v zimskem času zaradi nižjih temperatur, meni tudi Dušan Jesenšek iz Ribiške družine Tolmin: "Ko začne reka enkrat rezati strugo v te nanose mulja, je pomembno, da se to dogaja pri nižjih temperaturah, sicer to stalno kalnost ribe bistveno težje prinašajo. Naše usmeritve so bile, naj popravila opravijo čim hitreje in naj se stanje čim prej povrne." Na Tolminskem kakšnih večjih težav niso opazili, so pa izvedli manjšo akcijo reševanja rib. "Kjer je prod, se je reka lepo urezala v strugo, kjer je mulj, pa so ostale depresije, vendar se marsikje ni dalo priti zraven, ker je bil ta mulj preveč namočen in se je pogrezalo. Mi seveda upamo, da se je čim več rib umaknilo po strugah navzgor, nekatere so šle nižje z vodo, nekatere skušajo preživeti tu. Nekaj škode zagotovo bo, ampak v SENG-u so vedno pokazali pripravljenost in pomagali ribiškim družinam, da smo prejšnje stanje čim prej povrnili." Tudi v RD-ju Soča si želijo, da bi ob pomoči SENG-a lahko v ribogojnici vzredili večje število ribjih mladic, s katerimi bi ublažili povzročeno škodo.

Kako in kolikokrat čistiti mulj iz jezera?
Jezero bo popolnoma prazno do 10. februarja, nato pa znižano za osem metrov še vse do 15. marca. Čeprav je marsikdo pričakoval, da bodo v SENG-u to izkoristili tudi za odstranjevanje mulja, pa načrtujejo le izkop približno 40.000 kubičnih metrov proda, zato se pojavljajo vprašanja, kako pogosto in na kakšen način bi moral koncesionar mulj čistiti. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, koncesijska pogodba za gospodarsko izkoriščanje Soče, Idrijce in Bače za proizvodnjo električne energije določa le lovilne jame in redno odstranjevanje prodnih naplavin. "Koncesionar mora zaradi zagotovitve varstva pred poplavami redno odstranjevati plavje in naplavine, jih predelati oz. odlagati na ustrezno deponijo, koncesijska pogodba pa ne določa intervala praznitve akumulacijskega bazena. Za izvajanje pogodbe morajo v SENG-u pridobiti tudi ustrezna soglasja."

Stanje so od leta 2000 lovilne jame oz. prodni žepi res izboljšale, mulj pa se seveda useda tam, kjer se voda umiri, pojasnjuje Jesenšek. "To čiščenje je zelo vprašljivo. Veste, kako so na Zbiljskem jezeru poskušali s splavi za črpanje mulja, voda je ves čas kalna, ta mulj je treba tudi nekam odložiti ... Stvar je zelo kompleksna, zagotovo pa bo treba enkrat na vse te stvari odgovoriti. Vseeno jezero zdaj ni tako polno mulja, kot je bilo leta 2000. Ampak tudi z ekstremnimi vremenskimi pojavi bo ta problematika vse bolj pereča."