Večinoma gre za ostaline iz prve svetovne vojne. Darko Zonjič, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, je po uspešno izvedeni akciji povedal: "Uničevali smo na različne načine, v glavnem pa z eksplozivom. Uporabili smo ga čim manj, tako da smo imeli čim manjši razlet delcev. Maksimalni razlet je bil do 50 metrov." Pred tem so seveda celotno območje zavarovali, na širšem območju Trnovske planote je veljala prepoved gibanja, prav tako ni bil mogoč dostop do vzletišča Lijak.

Tudi po stoletju – smrtno nevarno!
Čeprav so bila ubojna sredstva najdena stoletje po prvi svetovni vojni, so še vedno izjemno nevarna. Pravzaprav - starejša kot so, bolj se jih moramo bati. Sestavni del eksplozivne mešanice v neeksplodiranih ubojnih sredstvih so tudi stabilizatorji, ki granate, bombe, mine naredijo manj občutljive na zunanje vplive. Sčasoma, skozi desetletja, začnejo ti stabilizatorji slabeti (vojaški eksploziv vzdrži v relativno stabilnem stanju desetletje, gospodarski pa le dve leti) in eksplozivna zmes je čedalje bolj nepredvidljiva. Po več kot sto letih od izdelave je neeksplodirano strelivo, ki je obležalo na tleh ali v vodi, izjemno nestabilno, torej smrtno nevarno!

Uničevanje čim bližje najdbi
Specialni pirotehniki Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (enota šteje 32 članov) zato nevarne vojaške najdbe večkrat uničujejo na terenu, čim bližje mestu najdbe, ne na za to predvidenem poligonu. Darko Zonjič, poveljnik enote: "Uničujemo na različnih mestih: od Rombona do Nanosa, od Trstelja do zdajšnjega mesta uničenja med Svetim Danijelom in vzletiščem Lijak. To naredimo vsakič, ko najdemo ubojna sredstva, ki niso primerna za nadaljnje skladiščenje oziroma jih ne smemo prevažati. Zato jih uničimo na najbližjem možnem kraju, ki ga dobimo." Tiste najdbe, ki jih lahko varno prepeljejo do posebno varovanih skladišč, pa nekajkrat na leto uničujejo na posebnem Poligonu 208 v Povhovi jami pri Pivki.

Tokrat uničili 210 kilogramov granat in bomb
Na posebej zavarovanem mestu med Sv. Danijelom in Lijakom so tokrat uničili 40 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev v skupni teži 210 kilogramov. Dejstvo je, da so vojne vihre, ki so v zadnjem stoletju divjale po slovenskih tleh, za seboj pustile na stotine ton granat, bomb, min in drugih nevarnih vojaških pripomočkov za ubijanje. Med najpogosteje najdenimi sredstvi so nemške in italijanske ročne bombe iz obeh svetovnih vojn. Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je lani izvedla 230 intervencij, v katerih so uničili več kot šest tisoč kilogramov neeksplodiranih ubojnih sredstev.

V desetih letih skoraj sto ton
Od leta 2005 so slovenski pirotehniki uničili skoraj sto ton neeksplodiranih ubojnih sredstev. Državna enota v povprečju opravi eno intervencijo na dan, v kateri v povprečju odstranijo oziroma na terenu uničijo za dobrih 23 kilogramov neeksplodiranih ubojnih sredstev. Natančna evidenca o teh nevarnih najdbah se vodi šele od leta 2005, največ dela pa so pirotehniki imeli leta 2003, ko so v enem letu uničili dobrih 18 ton neeksplodiranih ubojnih sredstev. Največ najdb je v severnoprimorski regiji, kjer je potekala krvava Soška fronta, sledi Dolenjska.

Ne dotikajte se, pokličite 112
V primeru najdbe bombe, granate, mine oziroma kateregakoli neeksplodiranega ubojnega sredstva je treba nemudoma obvestiti pristojne službe, torej poklicati na številko 112. Najbolj bistveno je, da se najdbe ne dotikamo. Kraj najdbe označimo oziroma ga zavarujemo in se umaknemo na varno razdaljo. Zanesljive ocene, koliko neeksplodiranih ubojnih sredstev je še na območju Slovenije, je po navedbah Uprave za zaščito in reševanje nemogoče dati. Po njihovi oceni bo vsekakor preteklo še nekaj desetletij, preden se bosta število intervencij in količina najdenih neeksplodiranih ubojnih sredstev občutno zmanjšala.