V krški občini se zadnja leta trudijo, da bi izboljšali prometno varnost in pretočnost prometa. Zato je bilo zgrajenih že več krožišč po vsej občini. Pred časom so postavili tudi dve montažni krožišči na starem mostu čez Savo, ki sta odpravili zastoje in dolge kolone, ki so nastajale z vseh dostopov do mostu in dolga leta povzročale prometne težave v mestu. Zgradili pa so tudi prvi odsek nove mestne obvoznice.

Na nevarnem križišču pri Velikem Podlogu, kjer se je zgodilo že 18 nesreč, kar je povprečno 3,6 nesreče na leto, so zdaj postavili opozorilni sistem COPS@road, ki s svetlobnim signalom opozarja voznike na nevarnost. S postavitvijo tega sistema bodo vozniki ob približevanju križišču dobili dodatno informacijo o povečani nevarnosti trka in bili tako opozorjeni na previdnost. Gre za zelo nevarno križišče, kjer je med prometnimi nesrečami bila tudi ena s smrtnim izidom, trije udeleženci so bili huje poškodovani, enajst pa lažje. To je nadpovprečno veliko glede na druga križišča, še posebej če upoštevamo, da je tu sorazmerno majhen dnevni promet, saj ga prevozi le 2.800 vozil na dan.

V Leskovcu pri Krškem so zdaj uredili prvo povozno krožišče, ki je ovalne oblike. O njem Romana Pečnik, zadolžena za promet na občini Krško, pravi: "Povozno krožišče je postavljeno zato, ker večji kamioni in avtobusi, ki ne morejo skrožiti, lahko krožišče tudi povozijo in tako se odvija normalni promet. Res je, da ljudje takih krožišč niso navajeni, zato smo na vse štiri strani tega krožišča postavili tudi table, ki opozarjajo na spremenjen način vožnje v krožišču. Z ureditvijo povoznega krožišča pa smo hoteli zmanjšati tudi hitrost udeležencev v prometu, tako da bi bilo prometnih nesreč čim manj in njihove posledice čim manjše." Kljub temu se je zgodilo že nekaj prometnih nesreč, ki za zdaj še niso imele hujših posledic, saj ljudje očitno ne upoštevajo prometne signalizacije.

V krški občini pa že načrtujejo, da bodo pripravili celostno prometno strategijo, za kar naj bi prihodnje leto dobili tudi spodbude Evropske unije. Petra Žarn, urbanistka iz Savaprojekta, o teh spodbudah pravi, da bi jih kazalo izkoristiti tudi v drugih občinah in dodaja: "Razpis od ministrstva sicer še ni pripravljen, kljub temu pričakujem, glede na to, da se vse slovenske občine srečujejo z izzivi, kot so težave s parkiranjem, omejitve pri dostopu do javnega potniškega prometa, neurejeno kolesarsko infrastrukturo in podobno, da bodo pristopile k izdelavi teh celostnih prometnih strategij." Namen teh prometnih strategij je spodbujati hojo, kolesarjenje in javni potniški promet, skušajo pa doseči tudi spremembe potovalnih navad prebivalcev. Zato bodo v krški občini nadaljevali tudi gradnjo novih in urejanje obstoječih kolesarskih poti. Lotili so se tudi urejanja mirujočega prometa z modrimi conami, kjer je brezplačno parkiranje omejeno na dve uri. Radi pa bi spodbudili tudi uporabo mestnega avtobusa in drugih javnih prevoznih sredstev.

Za MMC Goran Rovan