"Številke, ki jih imamo zdaj na voljo, čeprav uradnega pravzaprav nimamo še nič, kažejo na to, da ti ukrepi zaenkrat niso uravnoteženi," je dodal. Izpostavil je, da še vedno nimajo uradne različice uredbe o financiranju visokega šolstva in s tem tudi ne jasnih številk, zaradi te negotovosti pa jih skrbi predvsem izvajanje evropskih projektov, pri katerih je nujno zagotoviti delež lastnih sredstev.
Z varčevanjem začeli prejšnji mesec
Univerza je po besedah glavne tajnice Mojce Tancer že junija sprejela vrsto varčevalnih ukrepov. Med njimi so znižanje pedagoške obveze, vključevanje raziskovalnega dela v osnovno plačo, omejitve avtorskih honorarjev, upokojevanje, ustavitev vseh napredovanj, manj izbirnih predmetov ter minimalni materialni stroški.

To je po njenem mnenju dokaz, da so na univerzi pripravljeni zategniti pas, a ne mimo zakonskih obvez. S svojim glasnim nasprotovanjem vladnim načrtom "ne izvajamo politično motiviranih dejanj, ampak nas zgolj skrbi ohranitev minimalnih standardov kakovosti v visokem šolstvu in ohranjanje poslanstva javne univerze". Spomnila je, da je ustanoviteljica univerze država, zato mora imeti posluh zanjo.

Kačič: Že pet let nestabilnega financiranja
V odzivu na navedbe ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka o slabem gospodarjenju je Kačič pojasnil, da je eden ključnih razlogov za nastale finančne težave mariborskih fakultet nestabilno financiranje v zadnjih petih letih. Mariborska univerza naj bi bila v slabšem položaju kot druge univerze, ker se je v zadnjih letih intenzivno razvijala, dodatno pa ji težave povzroča odprava plačnih nesorazmerij.
Po besedah Kačiča se za njihovo univerzo po zadnjih podatkih pričakuje znižanje sredstev za 6,5 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Če se upoštevajo odprava plačnih nesorazmerij in druga znižanja prispevkov, naj bi se sredstva zmanjšala za skupno 20 odstotkov. Tega po mnenju prorektorja ni mogoče doseči v pol leta, zato pričakuje od vlade, da bo privolila na "dolgoročnejše in konsistentnejše reševanje" tega problema.

Na univerzi se strinjajo, da je treba pridobiti sredstva tudi iz drugih virov, a za to je potreben čas. Prav tako so nujni stabilno financiranje, da ne izgubijo legitimnosti pri partnerjih, in določene rezerve, da se lahko prijavljajo na razpise za evropska sredstva.

Sviz: Posegi so nerazumno ostri
Na dogajanje se je danes odzval tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je sindikat že v času rebalansa proračuna za leto 2012 in pogajanj za sklenitev stavkovnega sporazuma opozarjal, da so posegi v visoko šolstvo nerazumno ostri in bodo že letos jeseni onemogočili normalno delovanje slovenskih javnih univerz.

Napoved mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko, da kmalu ne bo mogla izplačati plač, je po mnenju Sviza napoved jesenske zaostritve razmer na slovenskih univerzah. "Minister Turk je odgovoren, ker ni storil ničesar, da bi preprečil uničujoče posege vlade v visoko šolstvo, ampak je, prav nasprotno, nujnost radikalnega zmanjševanja sredstev goreče zagovarjal. Namesto da bi za mariborsko fakulteto, kjer je ogroženo samo izvajanje programa, iskal ustrezne rešitve, javni prostor onesnažuje s ciničnimi izjavami."

Sindikat ministra znova poziva, naj natančno navede podatke o rezervah finančnih sredstev po posameznih univerzah. Prav tako zahteva, da se minister takoj vključi v iskanje rešitev, ki bodo zaposlenim na omenjeni fakulteti zagotovile normalno izplačevanje plač, študentom pa pravico do nemotenega študija.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport bodo o zadevi podrobneje spregovorili na novinarski konferenci v sredo v Ljubljani.