Delovati naj bi začel septembra. Kot najbolj primeren kraj so izbrali pobočje nad klifom pri piranski cerkvi.

V projekt HAZADR, katerega namen je povečanje splošne pripravljenosti za hitrejše in učinkovitejše ukrepanje v primeru razlitij nafte ali drugih nevarnih snovi, so vključene vse države jadranskega območja. Ustanovitev izobraževalnega centra in vzpostavitev mreže držav oziroma regij in organizacij, ki bi morale ob takšnih nesrečah sodelovati, je pogoj za učinkovito ukrepanje, je povedal vodja instrumentalnega centra na Morski biološki postaji Branko Čermelj.

"Smo na območju, ki si ga delijo tri države in skupna koordinacija sploh ni urejena. Regionalne oziroma nacionalne ekipe, ki so namenjene intervencijam na morju, zelo pogosto nimajo dovolj sredstev in tudi ne izobraženih ljudi. Zato bi kakršno koli izlitje povzročilo veliko škodo ravno zato, ker ne bi prišlo do pravočasnega in hitrega ukrepanja na morju," pravi.

Velik zaviralni moment je tudi neusklajena zakonodaja med državami jadranskega akvatorija, je dodal: "Neurejeni bilateralni in trilateralni odnosi ne omogočajo intervencij v mednarodnih vodah, kar je lahko zelo nevarno."

Tudi razlitja nevarnih snovi se pred mejami ne ustavijo. Poleg tehnologije, ki bo v 20-minutnih intervalih s svežimi podatki javnosti in strokovnjakom omogočila spremljanje stanja o smeri in jakosti gibanja morskih tokov in valov, bodo v državah ob Jadranu vsekakor potrebne tudi ustrezne politične odločitve.

Več na spletni strani Radia Koper.