Okoli več deset občanov in drugih predstavnikov zainteresirane javnosti se je v sredo v hoškem kulturnem domu udeležilo javne obravnave glede sprememb občinskega prostorskega načrta, ki se tičejo območja, na katerem naj bi v prihodnje zrasla proizvodna cona Hoče-Slivnica in kjer bi stala Magnina tovarna.

Načrtovane prostorske spremembe in s tem povezano okoljsko poročilo so občanom pojasnili predstavniki podjetja Urbis, ki je izdelalo dokument. Po besedah Rajka Sterguljca gre za 92 hektarjev veliko območje v bližini letališča. Od tega je 15 hektarjev zemljišč, ki so bila doslej namenjena pridobivanju gramoza, preostalo so kmetijska zemljišča.

Kmete, ki se bodo morali odpovedati svojim sedanjim in po njihovem prepričanju najbolj kakovostnim zemljiščem, je najbolj razjezil predlagani omilitveni ukrep, s katerim bi skrčili za več kot 100 hektarjev gozda in ga spremenili v kmetijska zemljišča. Kmet Rado Lobnik je spomnil, da kaj takega ni mogoče storiti na hitro, še posebej pa ne zagotoviti kakovosti zemlje, kot so je bili deležni doslej.

Hoški župan Marko Soršak je pri tem poudaril, da takšen ukrep ni namenjen za nadomestna zemljišča kmetom, ki se bodo morali umakniti proizvodni coni, Sterguljc pa je razložil, da bodo morali biti omilitveni ukrepi izvedeni še pred dodelitvijo uporabnega dovoljenja Magni in da so omilitveni ukrepi del postopka pridobivanja ustrezne projektne dokumentacije.

V igri več lokacij, a primerni le dve
Sterguljc je direktorju Aerodroma Maribor Ladimirju Brolihu ob tem pojasnil, da je železniški tir načrtovan tako, da ga bo mogoče podaljšati do letališča, predvidena je 15 metrov široka tripasovna regionalna cesta, vodne zmogljivosti gramoznice zadoščajo za vse potrebe, delno bodo rekonstruirali tudi priključek na avtocesto. Na energetskem področju je predviden plinovod iz Miklavža, elektriko pa bodo najprej zagotovili prek 20-kilovoltne razdelilne postaje Rače, pozneje pa je predvidena neposredna navezava na 100-kilovoltni daljnovod.

Na očitke kmetov, da je bilo za vzpostavitev tovarne mogočih tudi več drugih lokacij, je Sterguljc pojasnil, da so preverili devet možnih lokacij po vsem Podravju, na koncu pa sta v ožji izbor prišli lokaciji v Hočah in Slovenski Bistrici. Druga naj bi imela še boljša kmetijska zemljišča in je preveč oddaljena od železnice.

V Magni so namreč zahtevali vsaj 85 do 90 hektarjev veliko zemljišče, zato je odpadla poslovna cona nekdanjega Tama, Lenart nima železniške povezave, za lokacijo v Kidričevem pa so se po besedah Sterguljca zagrevali vsi drugi, razen lastnikov, ki so pojasnili, da tamkajšnji prostor še potrebujejo za razvojne načrte Taluma in Boxmarka.