Župani so na srečanju opozorili tudi na porast kriminala med mlajšimi Romi, predvsem na javnem prostoru, kot so parkirišča, cerkve, kulturni domovi in parki. Foto: Mestna občina Novo mesto
Župani so na srečanju opozorili tudi na porast kriminala med mlajšimi Romi, predvsem na javnem prostoru, kot so parkirišča, cerkve, kulturni domovi in parki. Foto: Mestna občina Novo mesto

Srečanje županov občin JV Slovenije in Posavja je bilo predvsem posledica dogodkov, ki so se zgodili v zadnjem času, in pa tega, da ni sistemskega reševanja težav, je pojasnil novomeški župan Gregor Macedoni. Spomnil je, da so občine ob lanski zavrnitvi njihovega zakonskega svežnja, ki je reševal tudi romska vprašanja, dobile obljubo, da bo država do konca leta pripravila svoje predloge. "Namesto tega danes ugotavljamo, da predlogov ni, da se zadeve ne rešujejo in da se problematika še naprej poslabšuje," je dejal v izjavi po sestanku.

Zavzel se je za to, da se zakonodaja uredi tako, da država ne bi popuščala tistim Romom, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo, saj "bomo le na ta način dosegli, da se bo dvignila izobrazbena raven Romov", da bi kazni enako veljale za vse in da bi država začela meriti učinkovitost svojih ukrepov. "Skratka, v tem trenutku je žogica na strani države, ki se je zavezala, da bo stvari reševala. Mi pa ne bomo nehali opozarjati na to, da so stvari res problematične," je dejal.

Tudi župan Mestne občine Krško Janez Kerin napredka na področju reševanja romskih vprašanj ne opaža, "kvečjemu so težave čedalje večje", je dejal. Zato tudi on ocenjuje, da nujno potrebujemo sistemske rešitve.

Šentjernejski župan Jože Simončič je poudaril velik porast kriminala med mlajšimi Romi, predvsem na javnem prostoru, kot so parkirišča, cerkve, kulturni domovi in parki. "Zaznali smo več primerov izseljevanja, ogrožanja prometa in varnosti. Ljudje se zato čutijo negotovo in nezavarovane. Policija sicer ukrepa, vendar ima premalo pristojnosti," je poudaril.

Tudi sami župani po njegovi oceni nimajo dovolj vzvodov za ukrepanje, "na drugi strani pa občutimo premalo volje države, da na tem področju opravi svojo nalogo". "In to je zelo slab signal, če država ne obvladuje javnega reda v državi," je dejal. "Treba bo ukrepati, sicer bomo vsi utrujeni, razočarani in jezni, stvari pa bodo prešle v roke nekih skupin, ki si jih ne želimo," je opozoril Simončič.

Župan Škocjana Jože Kapler je naštel nekaj konkretnih primerov nasilja. "Osnovno sporočilo vseh teh dogodkov je, da se lahko počne, kar se hoče," je dejal. Tudi on je opozoril, da bi se lahko ljudje samoorganizirali, če ne bodo začeli reševati stvari.

Županja Metlike Martina Legan Janžekovič pa je opozorila na primer nasilja na majski Vinski Vigredi. Izrazila je pričakovanje, da bo država s sistemskimi ukrepi začela urejati to področje. "Nedopustno namreč je, da smo kot večina talec manjšine, katerih prihodki in pravice niso v sorazmerju z njihovimi dolžnostmi," je dodala.

Na izredni seji brežiškega občinskega sveta je bil soglasno sprejet poziv notranjemu ministrstvu, naj zagotovi dodatne policiste v občini. Foto: Občina Brežice
Na izredni seji brežiškega občinskega sveta je bil soglasno sprejet poziv notranjemu ministrstvu, naj zagotovi dodatne policiste v občini. Foto: Občina Brežice

Policisti po opozorilih župana Brežic preobremenjeni z ilegalnimi migracijami

Župani so se za srečanje odločili tudi zaradi nedavnega nasilja na OŠ Velika Dolina v občini Brežice. Dogodek je sicer že dan prej na izredni seji obravnaval brežiški mestni svet, ki je obsodil vsakršno medvrstniško nasilje, notranje ministrstvo pa ob tem pozval k zagotovitvi dodatnih policistov v občini. V Brežicah se namreč po besedah župana Ivana Molana spopadajo "s perečo romsko problematiko", policistov, ki bi jo reševali, pa je premalo.

Sorodna novica Po napadu na učenca v OŠ Velika Dolina policija preiskuje povzročitev lahke telesne poškodbe

Po besedah župana se mora namreč policija v občini intenzivno ukvarjati z množičnimi ilegalnimi migracijami, pri čemer ji zmanjkuje kadra za reševanje drugih zadev. Občinski svetniki so na izredni seji, sklicani na zahtevo skupine občinskih svetnikov, vlado tudi pozvali, naj v zakonodajni postopek takoj predloži zakonodajni sveženj, ki rešuje romsko vprašanje, kar je sicer vlada obljubila že lani, ko je vladna koalicija v državnem zboru zavrnila zakonodajni sveženj, ki ga je v DZ vložilo 11 občin jugovzhodne Slovenije in Posavja.

Državni zbor pa so občinski svetniki pozvali, naj zagotovi pravno podlago, "da se javne dobrine, kot so voda, smeti, lahko pokrivajo neposredno iz socialnih transferjev prejemnikov, če ti tega ne naredijo sami".

Po besedah Molana so občinski svetniki sklepe sprejeli soglasno, le nekateri svetniki, ki prihajajo iz strank, ki so v vladi, so jih skušali nekoliko omiliti.

Iskanje rešitev za nasilni dogodek na OŠ Velika Dolina

Sicer pa so o nedavnem primeru nasilja na OŠ Velika Dolina in romski problematiki v občini Brežice na splošno razpravljali na četrtkovem dopoldanskem sestanku, ki so se ga poleg predstavnikov občine in šole udeležili tudi predstavniki treh ministrstev.

Sorodna novica Brežice: Rešitve glede učenca še niso našli, na izredni seji o problematiki tudi občinski svet

Molan je po sestanku, kot je dejal, dobil občutek, da ministrstvo za vzgojo in izobraževanje skupaj s šolo resno išče rešitev za učenca, ki je močno poškodoval devetošolca. Ob tem je znova opozoril, da si ne predstavlja, da bi lahko ta učenec še obiskoval OŠ Velika Dolina. Groza ga je tudi, da naj bi družina napadenega učenca razmišljala o selitvi drugam: "Ker to pomeni, da bi v tem primeru znova nagradili nasilneža."

Manj je Molan zadovoljen tudi s tem, da sta ministrstvi za izobraževanje in za notranje zadeve na sestanek poslali zgolj državni sekretarki, ministrstvo za delo pa celo zgolj "neke uradnike". Glede na resnost problematike bi pričakoval, da bi se sestanka udeležili ministri, je dejal.