Vadišče Poček. Foto: Sabrina Mulec
Vadišče Poček. Foto: Sabrina Mulec

Vadišče namreč leži na poroznem in nepredvidljivem kraškem območju in na vplivnem območju zajetja Malni, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od vadišča. Medtem ko strokovnjaki že vrsto let na tem območju ne morejo najti rezervnega vira pitne vode in opozarjajo, da je vojaška dejavnost na krasu nedopustna, pa obrambno ministrstvo odgovarja, da izvaja vse ukrepe, da bi minimiziralo možnost onesnaženja.

Težave s pitno vodo na kraških območjih so ena najbolj perečih okoljevarstvenih težav, opozarja Alpe Adria Green, zato sta neodgovorno ravnanje pristojnih služb in neomejeno izvajanje vojaških aktivnosti tam nesprejemljiva. Predsednik Vojko Bernard: "Pregledali smo teren, končni rezultati pa bodo znani po ponovni ekopatrulji, ko bomo vzeli tudi vzorce."

Vsaka vojaška baza je onesnažena s težkimi kovinami in kemikalijami, ki se zbirajo v podtalni vodi – v podzemnih kotanjah in dolinah – zato nihče ne ve, kdaj jih bo splavilo na površje, opozarjajo v organizaciji Alpe Adrian Green. Foto: Sabrina Mulec
Vsaka vojaška baza je onesnažena s težkimi kovinami in kemikalijami, ki se zbirajo v podtalni vodi – v podzemnih kotanjah in dolinah – zato nihče ne ve, kdaj jih bo splavilo na površje, opozarjajo v organizaciji Alpe Adrian Green. Foto: Sabrina Mulec

Na obrambnem ministrstvu pravijo, da se zavedajo pomena čiste pitne vode in razvijajo sistem za zaznavanje vpliva dejavnosti nanjo. Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak pa pojasnjuje: "Pogovor s strokovnjaki geologi je pokazal, da bi se lahko namestili senzorji, ki bi opozarjali na povečane koncentracije določenih kemijskih snovi, ki bi pritekle v Malne, vendar bi bil vsak opozorilni sistem praktično prepozen za obveščanje ljudi."

Vsaka vojaška baza je onesnažena s težkimi kovinami in kemikalijami, ki se zbirajo v podtalni vodi – v podzemnih kotanjah in dolinah – zato nihče ne ve, kdaj jih bo splavilo na površje. "Meritve se ne izvajajo, ali pa se izvajajo absolutno za posamezne substance. Za vse substance sploh ne vemo, katere so, zato je edina preventiva, da se vojaška baza s takega kraškega prepustnega območja odstrani. Nisem pa zasledila pri nobenem od županov – od postojnskega do ostalih občin – nobene aktivnosti za to, da bi se baza zaprla, ampak vsi govorijo o tem, kako bi se ohranila in se izvajala preventiva. To dvoje v tem primeru ne gre skupaj."

Foto: Sabrina Mulec
Foto: Sabrina Mulec

Župan občine Postojna Igor Marentič pravi, da občina nima strategije za zaprtje vadišča, saj je to v domeni MORS-a: "Tukaj bi morala država biti tista, ki bi prisluhnila in našla rešitve oziroma nove prostore za izvajanje vojaških aktivnosti." Stališče občine pa je še vedno, da tovrstna dejavnost na porozni kras ne sodi, država pa vodnega vira, ki je dovolj izdaten, da bi lahko rešil težave z vodooskrbo Istre, še vedno zakonsko ni zaščitila. "Očitno to še ni toliko pomembno, ker se vaje izvajajo tako, kot so se izvajale pred leti. Na ministrstvu ni junaka, ki bi prevzel vajeti v roke in začel iskati dolgotrajne rešitve za končno zaprtje."

Na obrambnem ministrstvu odgovarjajo, da nimajo strategije za zaprtje ali selitev poligona na drugo lokacijo, saj je pitna voda praktično po vsem ozemlju države in bi bilo primernejše območje skoraj nemogoče opredeliti. Sprejeli so dodatne ukrepe glede usposabljanja letalstva in artilerijskega streljanja, vojaki ga izvajajo tudi drugje. Veliko pozornosti, dodajajo, namenjajo skrbi za okolje in iskanju novih tehnoloških rešitev za zmanjšanje vpliva vojaškega delovanja.