60 otrok iz Postojne, Pivke, Cerknice, Loške doline, Blok, Sežane in Divače hodi v šolo s prilagojenim programom v Postojni. Ker samostojne šole ta program nima, so učenci razdeljeni na tri različne lokacije. Predvsem dve lokaciji pa sta popolnoma neprimerni – podstrešje mestne knjižnice, kjer ni niti stranišča, ter močno dotrajana OŠ Miroslava Vilharja, ki poka po šivih.

Pri manjših otrocih se prostorska stiska še ne pozna tako zelo, pove vodja Podružnične šole s prilagojenim programom in posebnim programom Janja Vilar: "Pri starejših otrocih je pa tako, da sedijo skoraj drug na drugem. Poleg tega nimamo varuha za osebno higieno, ki ga taki programi imajo."

Ker si stranišča delijo z učenci z rednega osnovnošolskega programa, prihaja tudi do neprijetnih situacij: ko se zgodi, da nekomu iz prilagojenega programa uide v hlače, učitelji poskrbijo za njegovo higieno vpričo drugih učencev in ti se včasih norčujejo. Na otroke to zagotovo ne vpliva dobro in že zato bi bilo treba šolo ločiti.

Pred pol leta so z Občine Postojna na ministrstvo za izobraževanje poslali prošnjo za pomoč, a dobili le suhoparen odgovor, da so občine, od koder otroci prihajajo, dolžne sofinancirati gradnjo šole in naj jim Postojna pošlje pogodbe. V nasprotnem primeru, pravi župan Igor Marentič, "pa naj se otroke vrne v matične šole. Kar ni v redu, mi imamo program in imamo izkušen kader."

Občine, od koder otroci prihajajo, pa nimajo šol s prilagojenim programom, nadaljuje vodja šole: "Najbližji podružnici sta v Postojni in na Vrhniki, obe pa sta tako polni, da pokata po šivih."

Tudi nam so z Ministrstva odgovorili, da so šole dolžne zagotavljati ustrezne prostore, da je naslednji razpis predviden v letu 2025 in da morajo šole do takrat poskrbeti za nemoteno izvajanje pouka. Je pa precej nenavadno, da država tako zlahka dvigne roke nad tako urgentno situacijo v lokalnem okolju, ki zadeva sedem občin in otroke s prilagojenim programom.