Novi predsednik Branko Ledinek je pojasnil, da vodenje SOS-a prevzema v trenutku, ko je država pred kar dvojnimi volitvami, parlamentarnimi in lokalnimi, zato verjetno velikih zgodb z zdajšnjo vlado in poslanci ne bo. Vseeno bodo skupaj z drugima dvema združenjema pri vseh političnih strankah skušali narediti korak naprej na področju regionalizacije in decentralizacije, saj tako velikih razlik med občinami, kot so zdaj, še ni bilo.

Veliko dela jih čaka tudi na področju financiranja občin, še posebej, ker naj bi država lani pobrala za okoli milijardo evrov več davkov, ki bi si jih zdaj radi delili za plače in podobno, pri tem pa najbolj trpijo investicije, za katere je kljub večjim prilivom v proračun še vedno tretjino denarja manj kot v času pred krizo.

"Občine smo od te milijarde dobile dodatnih okoli 30 milijonov, kar pomeni skoraj nič. Če se razvoj in naložbe ustavijo na lokalni ravni, potem je želena decentralizacija še bolj na trhlih nogah in se bodo razlike le še povečevale," je dejal Ledinek, ki si vsaj za naslednjo finančno perspektivo želi napredka tudi na področju kohezijske politike, ki bi bila bolj podobna prejšnji kot aktualni.

Analiza sistema financiranja občin
Predsedstvo SOS-a se je na seji seznanilo tudi s primerjalno analizo sistema financiranja občinskih nalog, ki jo je zanje pripravil Boštjan Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor.

Po besedah generalne sekretarke SOS-a Jasmine Vidmar namreč že nekaj let državo pozivajo, da preneha s spremembami sistema financiranja brez resnih analiz, zato so se odločili naročiti raziskavo, ki je zdaj tudi na papirju potrdila podhranjenost občin.

Mednarodna primerjava je po Brezovnikovih besedah pokazala, da so slovenske občine v primerjavi z drugimi evropskimi na najnižji mogoči stopnji fiskalne decentralizacije, saj se uvrščajo v spodnjo četrtino držav. To po njegovem mnenju pomeni, da sredstva, ki jih prejemajo, niso sorazmerna z nalogami in občine zato ne uživajo tolikšne avtonomije kot občine v večini držav EU-ja.

Denar ostajal za naložbe
Po podatkih do leta 2014 je bilo stanje financiranja občin v Sloveniji nekje do leta 2010 sorazmerno in so občine prejemale celo do devet odstotkov več denarja, kot so imele stroškov z opravljanjem rednih nalog in jim je nekaj denarja ostalo tudi za naložbe.

"Stanje se je do leta 2014 spremenilo tako, da so bile občine podfinancirane za 1,8 odstotka, kar pomeni, da so v dobrih štirih letih izgubile za dobro desetino denarja," je dejal Brezovnik in pri tem dodal, da do zdaj ni bila narejena analiza tega, ali občine tudi dejansko izvajajo vse naložene pristojnosti in naloge. Glede na predvidene stroške bi znesek povprečnine moral znašati celo več kot 650 evrov, kar bi državo stalo dodatnih 200 milijonov evrov.

Zadovoljni župani
Župani so bili z rezultati analize zadovoljni, saj bodo državi s tem lahko prvič tudi z ustreznimi podlagami dokazovali svojo podhranjenost, čeprav se zavedajo realnosti in dejstva, da bodo težko v kratkem dosegli za okoli sto evrov višjo številko. Na podlagi analize bodo pripravili metodologijo, s katero bodo ovrednotili pristojnosti in naloge občin ter državo lahko opozarjali na napake pri nalaganju morebitnih novih obveznosti.

Na seji SOS-a so se župani seznanili tudi z analizo plač v javnem sektorju za leto 2016 in plač funkcionarjev, ki jim jo je predstavil Branko Vidic z ministrstva za javno upravo. Bolj kot stare številke so župani poudarjali zdajšnje stanje, ko si nekateri v javnem sektorju s stavkami dvigujejo plače, medtem ko občinski uradniki, pa tudi župani sami že leta ostajajo na istem.